Nova investicija za tehnološki preboj družbe Marmor Hotavlje

Vodenje družbe Marmor Hotavlje je pred polovico leta prevzel Tomaž Kraškovic. Pravi, da tako težkih časov za družbo v vsej zgodovini še ni bilo: zaradi izgube štirih milijonov evrov na račun slovenskih gradbincev in pomanjkanja posla v prvi polovici leta se je družba spogledovala celo s stečajem. Izpad so nadomestili z delom v tujini, dogovor z bankami je omogočil nadaljevanje kamnarske tradicije v Poljanski dolini, pred zaposlenimi pa je še dolga pot okrevanja.

Marmor Hotavlje se je v zadnjih letih znašel v nezavidljivi situaciji. Kako boste zaključili leto?

»Po ekonomskih kriterijih neuspešno, saj dobička ne bo. Zastavljene cilje v začetku leta, ko smo se soočili s kapitalsko neustreznostjo, saj smo imeli v letu prej dva milijona izgube, pa izpolnjujemo. Naš prvi cilj v tem letu je bilo preživetje, za dosego tega pa smo morali doseči kapitalsko ustreznost, reprogramiranje posojil in poslovno prestrukturiranje. To je šlo v dveh smereh: prodajo smo usmerili na tuje trge, v drugem delu pa je sledilo optimiranje poslovanja.«

Vam uspeva?

»Usmeritev na tuje trge nam delno uspeva. Zadovoljni ne bomo nikoli, saj bi lahko naredili več. Nam je pa letos uspelo pridobiti za deset milijonov evrov novih naročil. Med njimi sta tudi dva velika posla, to je gradnja največje luksuzne jahte na svetu in hotela Ritz Carlton v Kazahstanu.«

Kaj to pomeni v številkah?

»V leto 2012 smo vstopili z dva milijona evrov naročil, v leto 2013 bomo vstopili s petimi milijoni evrov naročil, morda lahko to številko še povečamo za pol milijona. Po ekonomskih kriterijih smo kljub temu neuspešno podjetje, vendar dobička niti nismo načrtovali.«

Kapitalsko ustreznost ste dosegli?

»Seveda, kapitalsko neustreznost smo odpravili, optimirali smo poslovanje, dosegli preživetje družbe Marmor Hotavlje. Nakup novega stroja za rezanje z vodnim curkom je eden od ukrepov za optimizacijo poslovanja. To pa zato, ker je dobava visoko-tehnološko zahtevnih izdelkov s takšnim strojem bistveno cenejša. Več kakovostnih izdelkov lahko pripravimo v krajšem času in hkrati razbremenimo ročno dodelavo. Pod črto to pomeni znižanje stroškov na enoto izdelka.«

Optimirate stroške tudi pri zaposlenih?

»Na vseh segmentih, začeli smo z ukinjanjem nepotrebnih storitev, z racionalizacijami, tudi s paketom dogovora s sindikati. Sprejeli smo novo kolektivno pogodbo z normativnim in tarifnim delom. Spremenili smo sistem nagrajevanja, fiksne plače znižali in uvedli variabilni del. To pomeni, če delo imamo in posameznik presega norme in pričakovane rezultate, ima navzgor neomejeno plačo. Če dela ni, so plače nižje. Omejili smo tudi potne stroške.«

Se nova kolektivna pogodba že odraža pri plačah, če imate več naročil kot lani?

»Se. Leto 2012 je bilo za Marmor Hotavlje zelo problematično, saj več kot pol leta nismo imeli dela. Imeli smo le dva milijona evrov odprtih naročil, zgolj v prvih treh mesecih smo pridelali pol milijona evrov izgube. Po zasedenosti proizvodnje se ne moremo pohvaliti. Smo v kriznem letu, zato bo tudi realizacija poslovanja za 20 odstotkov nižja kot prejšnje leto. Res pa je, da bo hkrati izguba več kot prepolovljena.«

Vas je v podjetju manj kot pred letom? Ste odpuščali?

»Ne. Dokler nisem dobro spoznal delovanja podjetja, nisem želel izpeljati obsežnega programa odpuščanja preseženih delavcev. Za pridobljene posle ali naročila v tujini ne veš, kaj bomo pridobili, s programom odpuščanja bi si zaprli vsa vrata. Starejši in invalidi so zaščiteni, odpustili bi lahko le najbolj vitalni del proizvodnje. S tem obsega poslovanja, ki ga načrtujemo, ne bi mogli doseči. Letos bi sicer z odpuščanjem dosegli boljši rezultat, vendar bi si zapečatili prihodnost.«

V prejšnjih letih ste imeli tudi veliko težav z zaposlovanjem kamnosekov.

»Težko bi jih pridobili nazaj, tudi mlade bi težko privabili.«

Nov, sodoben stroj za rezanje z vodnim curkom je v težkih časih za družbo velika pridobitev. Ali boste vlagali tudi v prihodnjih letih?

»Na dolgi rok ne moremo biti konkurenčni brez posodabljanja tehnološke opreme. Tudi v letu 2013 načrtujemo posodobitve, res pa je, da si tega ne moremo privoščiti brez rasti, saj imamo iz preteklosti nad seboj visoko finančno breme.«

Vam banke stojijo ob strani? Predstavljamo si, da vam lastniki ne morejo?

»Lastnik je storil vse, kar je lahko, da smo rešili kapitalsko ustreznost. S tem smo sanirali dolgove iz preteklosti, predvsem iz kvartalov, ko je podjetje stagniralo. Drugega kot optimizem nam ne preostane.«

In banke?

»Dogovorili smo se za reprogramiranje posojil, del tega je tudi garancijski okvir, saj brez garancij bank na tujih trgih ne moremo poslovati. Povedano z drugimi besedami: nam nakupa materiala ne bi uspelo financirati brez avansa, tega pa brez garancije ne dobimo. To pomeni, da brez podpore bank ne bi poslovali. Res so garancije strošek, vendar brez njih ne delamo več.«

Lani ste leto končali z devetimi milijoni evrov prihodkov in dvema milijonoma evrov izgube. Letos manj prihodkov in manjša izguba. Kako bo prihodnje leto? Vaša pričakovanja?

»Letošnji promet bo obstal na 7,3 milijona evrov. Delamo korake v pravo smer, vendar smo zaradi visokega finančnega bremena zelo izpostavljeni finančnim tveganjem. Po drugi strani pridobivati naročila iz tujine ni lahko. V načrtu imamo 20-odstotno rast.«

Slovensko gradbeništvo je še vedno v krizi, ali to pomeni, da računate zgolj na tuje trge?

»Da. Na slovenskem trgu smo letos prodali za polovico manj kot v letu 2011. Nanj ne moremo računati. Velikih projektov pri nas ni.«

Do slovenskih gradbenih družb, ki so v stečaju, imate skupno za štiri milijone evrov terjatev. Ali pričakujete, da boste lahko kaj iztržili iz teh terjatev?

»Odvisno je od unovčenja stečajne mase, velikega upanja pa nimamo.«

Bo Marmor Hotavlje čez dve, tri leta uspešno podjetje?

»V najboljših letih, ob uspešni preprodaji in ko so bili tudi trgi nekdanje Jugoslavije v vzponu, smo dosegali med 11 in 12 milijoni evrov prometa. Naš dolgoročni načrt je, da bi prodaja rasla po milijon evrov.«

Realno?

»Morda so te napovedi celo pesimistične in bomo naredili več. Takšne cilje smo si zastavili, vse pa je odvisno od našega dela na tujih trgih.«

Ste vi optimist in ostajate v podjetju, kljub špekulacijam, da odhajate v Luko Koper?

»Špekulacij ne komentiram. Ostajam v podjetju in se ne pogovarjam o selitvi.«