Uresničil je življenjske sanje

Na svetovnem prvenstvu v Dubaju je 37-letni Domen Vodišek postal svetovni prvak v skokih na cilj, zlato odličje pa je priboril tudi skupaj s slovensko ekipo.

Lesce - Domen Vodišek si bo svetovno prvenstvo v Dubaju zapomnil za vselej, saj se je med skoraj dvesto padalci iz enainštiridesetih držav zavihtel povsem na vrh. Osvojil je zlato medaljo med posamezniki in zlato medaljo z ekipo ter postal najboljši posameznik svetovnega prvenstva.

So vtisi po prihodu domov že strnjeni, čestitk najbrž ni manjkalo?

»Če bi me kdo vprašal in mi ponudil, da bi si izbral svetovno prvenstvo, na katerem bi rad zmagal in osvojil naslov svetovnega prvaka, bi bil odgovor enostaven, na pravkar končanem v Dubaju. To je bilo doslej najštevilnejše in najbolje organizirano svetovno prvenstvo, tudi edinstven dogodek za oči in nenazadnje medijsko izjemno dobro pokrit na tistem koncu sveta in bi mi bilo žal, če ne bi bil del tega spektakla. Misli se počasi urejajo, čestitk zares ne manjka in zelo sem vesel, da se je vse tako izteklo, kot se je.«

Dve zlati medalji okrog vašega vratu sta zagotovo nova vrhunca v karieri?

»Vsekakor. To je zagotovo eden izmed največjih trenutkov moje padalske kariere. Za vsakega je osvojitev naslova svetovnega prvaka pika na i v karieri in potrditev uspešnega dela. Osvojitev naslova svetovnega prvaka med posamezniki so bile moje dolgoletne sanje in velika želja in ko bo nekoč nastopil čas, ko bom sklenil padalsko kariero, bom vedel, da sem v padalstvu naredil vse, kar sem lahko.«

Je spomin na prvenstvo še svež?

»Moje misli so bile v Dubaju osredotočene le na tekmovanje, nisem se obremenjeval z nobenimi drugimi stvarmi, počutil sem se odlično, med tekmovanjem nisem delal nikakršnih kalkulacij. Moja edina želja je bila dobro skakati, kar mi je tudi uspevalo. Ekipa prvenstva sicer ni začela najbolje, toda zbrali smo se, strnili vrste vedoč, da lahko posežemo po najvišjih mestih, in to tudi dosegli.«

Je bila konkurenca na prvenstvu na visoki ravni?

»Na prvenstvu so bile številne vrhunske reprezentance, številni odlični in izkušeni padalci, na prvenstvu bi lahko zmagalo med deset in petnajst držav. Na največjih tekmovanjih odločajo malenkosti in nekaj sreče. Ekipni naslov smo osvojili s pomočjo Rusa Alekseja Bikova, ki se mu je tik pred doskokom zatresla noga, bil je zadnji padalec na ekipni tekmi, dosegel dva centimetra, kar nam je zadoščalo za minimalno prednost in naslov svetovnih prvakov."

Bo motiva za prihodnje še dovolj?

»Štirje doseženi naslovi z ekipo in sedaj še zlato med posamezniki je zagotovo vrhunec v karieri vsakega športnika, toda to še ne pomeni, da bom zaspal na lovorikah. Izzivov bo še dovolj, na vsako tekmovanje se znam zelo dobro pripraviti in motivirati, zato tukaj ne vidim nobenih težav.«