Za pokojnino bomo po novem delali štirideset let

V torek je državni zbor potrdil novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Veljati bo začel takoj po novem letu s prehodnim obdobjem do leta 2017 (za moške) in 2018 (za ženske). V pokoj bomo odhajali s 40 leti pokojninske dobe in pri starosti 60 let.

Sedaj veljavni pokojninski sistem je bil sprejet leta 1999. Novega je zasnovala že prejšnja vlada, bil je tudi že sprejet v državnem zboru, toda njegovo uveljavitev je lani spodnesel referendum. Minuli teden je bil v državnem zboru po dolgotrajnih pogajanjih s socialnimi partnerji soglasno sprejet novi pokojninski zakon, katerega bistvo je, da bomo morali za upokojitev v prihodnje delati 40 let, in sicer oboji, moški in ženske. Vendar še ne takoj, saj je uveljavljeno prehodno obdobje, poleg tega pa veljajo tudi nekatere ugodnosti, s katerimi si je mogoče znižati starostno mejo pri upokojitvi: za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom starosti, upoštevanje služenja vojaškega roka pri moških in otrok pri ženskah. Študijska leta pa se ne upoštevajo več, pač pa jih bo mogoče v treh letih prehodnega obdobja odkupiti pod ugodnejšimi pogoji. Moškim, ki bodo v tem času izpolnili 38 let delovne dobe (ženske 35 let), to določilo omogoča dokup do dveh študijskih let v višini 70 odstotkov zadnje plače.

V povprečju smo delali 35 let

»Cilja zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sta finančno stabilizirati pokojninsko blagajno, da zagotovimo nemoteno izplačevanje pokojnin sedanjim in bodočim upokojencem, ter dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne. Mi nismo do te mere optimisti, da bi zatrdili, da je ta pokojninska reforma tudi odgovor na dolgoročne demografske trende. Je pa gotovo odgovor na finančne probleme pokojninske blagajne, ki jih imamo v Sloveniji zaradi relativno zgodnjega upokojevanja. V Sloveniji je povprečno potrebno delati za pridobitev starostne pokojnine 35 let in še nekaj mesecev. To je premalo v primerjavi z nam primerljivimi razvitimi državami, ker se daljša življenjska doba, ker se podaljšuje obdobje prejemanja pokojnin, je seveda tudi potrebno sprejeti ukrepe, da bo zaradi teh okoliščin pokojninska blagajna tudi v naprej vzdržna. Zato so temeljni ukrepi usmerjeni v podaljševanje aktivnosti posameznika: obdobje aktivnosti in s tem plačevanja prispevkov želimo podaljšati za nekaj let in hkrati tudi izenačiti moške in ženske. Po drugi strani pa želimo preprečiti nadaljnje padanje pokojnin in kompromis obeh teh namer in ciljev je v predlagani pokojninski reformi,« je cilj zakona poslancem vnovič utemeljeval minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.

Prehodno obdobje do leta 2017 in 2018

Po sedanji pokojninski zakonodaji se lahko ženska v tem letu upokoji, ko dopolni 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe in je stara 57 let in 4 mesece, moški pa s 40 leti pokojninske dobe in star 58 let. Ko bo novi zakon polno veljal, bosta morala tako moški kot ženska dopolniti 40 let delovne dobe in 60 let starosti. Za moške bo to leta 2017, za ženske 2018, v prehodnih letih do tedaj pa se bo oboje polagoma zviševalo po štiri mesece. Prihodnje leto bo morala ženska za upokojitev doseči 38 let in 4 mesece delovne dobe in 58 let starosti, moški pa 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 58 let in 4 mesece starosti. Danes se ženska z 20 leti delovne dobe lahko upokoji stara 61 let, s 15 leti delovne dobe pa stara 63 let, za moškega ob 20 letih velja starost 63, ob 15 letih pa 65 let. Ta starost se bo polagoma povečevala za pol leta, po koncu prehodnega obdobja pa bo za oba veljalo, da bosta ob doseganju 15 let zavarovalne dobe morala dopolniti 65 let starosti, kar za moškega velja že sedaj. Mogoča bo tudi predčasna upokojitev, in sicer s 40 leti pokojninske dobe (lahko tudi z dokupom) in ob starosti 60 let za oba spola. Tudi ta pogoja se bosta polagoma uveljavljala skozi prehodno obdobje. Prvo leto bo tako pravico do predčasne upokojitve lahko uveljavljal moški, star 58 let in 4 mesece, ki ima 40 let pokojninske dobe, ter ženska, stara 58 let z 38 leti in 4 meseci pokojninske dobe.

Otroci in vojaščina ostajajo, študij z dokupom

Sindikati so v pogajanjih dosegli, da je tudi novi zakon ohranil nekatere olajšave iz prejšnjega zakona. Sicer pa so se socialni partnerji sestali kar osemnajstkrat in se pogajali več kot sto ur. Tako so med drugim dosegli, da se obdobje dela pred 18. letom v celoti upošteva pri zniževanju starostne meje za upokojitev. Moški so lahko v dosedanjem zakonu uveljavljali skoraj celotno obdobje služenja vojaškega roka, v novem ga bodo lahko dve tretjini. Olajšavo na račun otrok, ki sta jo lahko doslej uveljavljala oba, bodo lahko odslej samo ženske, in sicer 6 mesecev za enega otroka ter po 10 mesecev za vsakega nadaljnjega, torej 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri … Študijska leta pa bo v prehodnem obdobju, kot že omenjeno, mogoče ugodneje dokupiti.

Po dosedanjem zakonu se je za izračun pokojninske osnove upoštevalo najugodnejše zaporedje 18 let dela, kar se bo podaljševalo za eno leto in ob koncu prehodnega obdobja doseglo 24 najugodnejših let. Pokojninska osnova za 40 let dela za ženske se bo odmerila v višini 60,25 odstotka od plače, za moške 57,25 odstotka. Na pripombo, da je za moškega odmera prenizka, ima zakon rešitev, da se odmera za vsake tri mesece, ko ostanejo zaposleni po polni dobi, poviša za odstotek (torej štiri odstotke na leto) vse do dopolnjenih 43 let pokojninske dobe. Spodbuda za ljudi, ki bodo ostali zaposleni tudi, ko dosežejo pogoje za upokojitev, bo tudi možnost, da poleg plače prejemajo 20 odstotkov pokojnine.

Tudi po starem je še mogoče

Minister Vizjak je večkrat poudaril, da ljudem sedaj ni treba hiteti v pokoj, saj bodo vsi tisti, ki bodo do konca tega leta, skladno s sedaj veljavno zakonodajo izpolnili minimalne pogoje za upokojitev (v okviru katerih se upošteva tako dodana doba za študij in obvezno služenje vojaškega roka, kot tudi znižanje starosti na račun otrok, pri ženskah pa tudi znižanje starosti na račun dela pred 18. letom starosti), ohranili te pogoje tudi po uveljavitvi nove pokojninske zakonodaje. To pomeni, da se bo lahko vsakdo, ki bo do 1. januarja 2013 izpolnil pogoje za upokojitev in želi nadaljevati z delom, kadarkoli v prihodnje upokojil pod obstoječimi pogoji. Po starih predpisih se bodo lahko upokojili tudi brezposelni na zavodu za zaposlovanje do 31. decembra.

Nobena pokojninska reforma ne more rešiti skrb vzbujajočega naraščanja razmerja med upokojenci in delovno aktivnimi, je dejal minister Vizjak in utemeljil tudi rešitve, ki jih nova zakonodaja prinaša delodajalcem. Slednji bodo oproščeni dela prispevkov, če bodo zaposlili prvega iskalca zaposlitve, mlajšega od 26 let, ali mamico z otrokom do treh let starosti, prav tako bo popust pri prispevkih veljal v primeru zaposlitve starejšega delavca.

Razbremenitev delodajalcev za mlajše in starejše delavce je po sprejetju pokojninske reforme pozdravila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Dobrodošle so ji podaljšanje delovne dobe in spodbujanje zavarovancev, da čim dlje ostajajo v delovnem razmerju. Z rešitvami pa so zadovoljni tudi sindikati, ki so nasprotovali reformi ministra Svetlika iz prejšnjega vladnega mandata, ker je povečevala starostno mejo za upokojitev, češ 40 let delovne dobe je dovolj. »To smo sedaj dosegli,« je dejala Romana Oman iz gorenjske organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Sicer ni vse tako, kot bi si sindikati želeli, a je sprejemljiv kompromis. Velike spremembe bodo obveljale za ženske, za katere pravijo, da smo bile po prejšnjem zakonu pozitivno diskriminirane: ko bi bile še po višini plače in možnosti, da se uveljavimo na vodilnih položajih! Sicer pa v sindikatih v teh dneh prejemamo veliko vprašanj, najpogosteje vprašujejo, kako se lahko še upokojijo po starem.«