Nepal neprecenljiva izkušnja
Skupina dijakov kranjske gimnazije se je v okviru programa Mednarodno priznanje za mlade (Mepi) konec oktobra podala na "zlato" odpravo v Nepal. Svoje vtise z odprave so v torek predstavili v avli Gorenjskega glasa.
»Nepal je dežela, ki jo poznam in občudujem. Mladim lahko ponudi vse, kar naj bi dosegli v okviru programa Mepi,« je poudarila idejna vodja in organizatorka odprave Marija Štremfelj, ki je tudi ena od mentorjev tega programa na Gimnaziji Kranj. Njihovo potovanje, so poudarili na začetku, ni bilo le za »zabavo«, ampak so se obenem trudili za zlato priznanje Mepi, v okviru katerega spodbujajo mlade k aktivnemu preživljanju prostega časa in doseganju osebnih ciljev. »Program Mepi smo v naši šoli sprva zavrnili, a so nas na srečo še enkrat povabili. To je za našo šolo velika dodano vrednost,« je prepričan ravnatelj Gimnazije Kranj Franci Rozman, ki je izkušnjo dijakov iz Nepala označil za neprecenljivo. »Trening« možganov, je še dodal, je zagotovo pomemben, prav tako pa tudi človečnost, ki jo dijaki pridobijo prav skozi tovrstne programe.
Priprave na odpravo, je pojasnila Marija Štremfelj, so se začele že dobro leto pred samim odhodom v Nepal. »Najprej smo zbrali prijave, da so mladi lahko potem zbrali denar za pot. Potem so sledile priprave v obliki treningov in aklimatizacije.« Cilj so si namreč zastavili na skoraj 5200 metrih nadmorske višine. Ob prihodu v glavno mesto Nepala Katmandu je na dijake precejšen vtis naredila pestrost barv in vzorcev, ki so se mešali na ulicah med številnimi vonjavami različnih začimb, počutili pa so se tudi zelo »velike« - Nepalci so namreč izredno nizke rasti, sta razložila Žiga Tršan in Gašper Gašpirc. Katmandu so si zapomnili tudi po obrednem klanju ovce, ki so mu bili priča, saj so ga obiskali ravno v času verskega festivala. »Ni bilo videti prav 'fletno', ampak tudi to je del mesta,« je skomignil Gašper Gašpirc. Opazovati so imeli priložnost še obred sežiganja trupel pokojnih. »To se dogaja v središču mesta, saj to sprejemajo kot del življenja, « je razložila Anka Kavčič. V znamenje žalovanja, je pojasnila, si moški pobrijejo glave, in ko lasje znova zrastejo, je žalovanje končano.
Izhodišče za treking je predstavljal Dhunche, kjer so prvič pokusili tudi nepalsko tradicionalno jed, riž s tremi vrstami pekočih omak. Že prvi dan so premagali 1300 metrov višinske razlike, v treh dneh pa so dosegli Gosaikund, ki je poznan po 17 svetih jezerih, posvečenih bogu Šivi. Kot zanimivost z njihove poti je Grega Bajsič navedel, da so se počutili kot »nosači «, saj so vso obleko, šotor in druge potrebščine nosili sami, le hrano so kupovali sproti. Svojo opremo so sicer nosili na glavi kot pravi nosači, ki so bili zadolženi za opremo njihovih spremljevalcev - ta lahko tehta tudi do 30 kilogramov, je poudaril Grega Bajsič. »Naši spremljevalci so tudi spali v udobnih kočah, mi pa smo se morali zadovoljiti s šotori, a smo preživeli,« je v šali podražil vse, ki so udeležence odprave Mepi spremljali na poti. Četrti dan so dosegli najvišjo točko njihove odprave, 5145 visok vrh Suriya Peak. »Do tja vodi brezpotje, skale so krušljive in vlažne, obenem pa nas je pestila še višinska bolezen, saj nas je skoraj vse bolela glava,« je razložil Bajsič. Tudi spust, je še dejal, ni bil tako lahek, kot je bilo sprva videti, in je prav tako trajal štiri dni.
Pred odhodom domov so navezali še stike s tamkajšnjimi prebivalci. Najprej so obiskali zasebno britansko šolo, ki jo obiskujejo le otroci bogatih staršev, saj na leto za šolnino odštejejo tudi do 15 tisoč evrov, je razložila Eva Flajnik. Naslednji postanek je bil pri organizaciji Umbrella Fundation (fundacija Dežnik), ki skrbi za otroke, žrtve državljanske vojne, ki se je končala leta 2006. S pomočjo tujih vlad jim poskušajo zagotoviti možnosti za uspeh v življenju. Na koncu so se ustavili še v sirotišnici na robu Katmanduja. »To je bilo res nekaj posebnega. Zelo veliko jim je pomenilo, da smo jih obiskali, saj tega doslej ni storil še nihče. Morali smo jim obljubiti, da se bomo še vrnili,« je bila nad srečanjem z njimi navdušena Eva Flajnik. Ob koncu njihove predstavitve je dijake pozdravil tudi častni konzul Nepala Ashwin Kumar Shresta, ki je poudaril, da so odprli novo poglavje v sodelovanju med Slovenijo in Nepalom. »Zelo lepo ste predstavili našo domovino. Vidim, da ste uživali, a obenem vam ni bilo lahko, ker ste bili 'nosači', « se je tudi on pošalil na račun tega, da so morali sami nositi vso svojo opremo.