Kaj bo decembra?

December 2012 zna biti precej drugačen od tistih, kakršne smo poznali v minulih letih. Tako slabo in negotovo v tej državi še ni bilo. Še zlasti ne decembra. Tudi če je bilo čez leto bolj slabo, se decembra vse nekako pomiri. Adventni čas, sveti Miklavž, božič(ek) in božičnice, dedek Mraz, silvestrovo, novo leto, darila in voščila, zmeraj isti in veseli rituali … Tisto, kar se je v ponedeljek zgodilo v Mariboru, v torek v Ljubljani, v sredo na Jesenicah (ko to pišem, je napovedan protest v Kranju), in vse, kar se v tej nanizanki še obeta, pa da slutiti, da bo ta december drugačen, da ne bo »veseli december «. Mariborski župan Kangler je postal sinonim za vse tisto, kar se je slabega nabralo v slovenski družbi, sinonim za krajo družbenega premoženja, korupcijo, za vse večjo neenakost med ljudmi, za razmere, v katerih so eni na sumljiv način obogateli, drugi, ki so v večini, pa so odrinjeni na rob obubožanja ali pa so že padli vanj.

Zdaj imajo ljudje vsega tega dosti. Protestirajo. Proteste, ki so jih že večkrat organizirali sindikati, poznamo. Obvladljivi so in predvidljivi, v njih je več zrežiranega kot spontanega. Zdaj se tudi pri nas soočamo z novim tipom protestov, ki so podobni tistim v arabskem svetu. Po novem se ljudje ne zberejo po nalogu, ampak protestirajo sami od sebe, kot sredstvo organizacije pa jim služijo pridobitve informacijsko-komunikacijskih tehnologij, skličejo se z mobiji in po spletu, zlasti na FB, na »fejsbuku«. Ta novi, »spontani« tip demonstracij, se od ustaljenih ne razlikuje le po tehnološko inovativnem načinu sklica. Drugačen je tudi v tem, da ni povsem obvladljiv, da se lahko sprevrže v nasilje. Večina ljudi se sicer zbere zato, da bi mirno izrazili svoj protest, mednje pa so pomešajo skupine ekstremistov, kakršni so mariborske Viole in ljubljanski Green Dragonsi. Nasilno izzivajo policiste in ko se utrga še tem, odgovorijo z nasiljem. Od tu naprej pa je mogoče vse.

Notranji minister je na televiziji razlagal, da naj ljudje kar protestirajo, to je njihova ustavna pravica; a to morajo početi tako, da se organizirajo, proteste prijavijo, policija jih celo »zavaruje«. A te manire je očitno konec, taki protesti namreč tistih, proti katerim so uperjeni, sploh ne ganejo. Nasprotno: posmehujejo se jim. Češ vi kar protestirajte, mi pa bomo še naprej »prihvatizirali« in se imeli lepo, na sumljiv način pridobljeni denar pa bomo spravili na varno v davčne oaze. Zdaj je tudi te idile konec. Zdaj gre zares. Država, katere represivni aparat pooseblja notranji minister, že dvajset let samo opazuje, kaj se dogaja, državljani pa se sprašujejo, ali je ta država še pravna, je sploh še naša? Ko je minister v ponedeljek prišel v Maribor, sem pomislil: ta je pa pri stvari, pride na kraj dogajanja in zavzeto nadzoruje delo policije. Pa mi je znanec, ki te reči pozna bolje od mene, razložil, da sem naiven. Ministrovo ponedeljkovo intervencijo na terenu lahko v celoti razumemo šele, če vemo, da sta oba, minister in župan, nekdanja policista. Kangler je končal srednjo policijsko šolo v Tacnu, Gorenak je bil na tej šoli vzgojitelj. Kangler je bil torej že pred kakimi 40 leti Gorenakov varovanec. Ga je prišel varovat tudi to pot? Koga je varovala policija med mariborskimi protesti? Protestnike ali župana?

Kakorkoli že: protesti državljanov so v situaciji, v kakršni smo, zakonsko in moralno dopustni, pa čeprav »neprijavljeni«. Zdaj lahko upamo samo, da se ne bodo sprožili v nepredvidljivo spiralo nasilja in ogrozili še kaj drugega kot ta veseli december.