Povodenj poškodovala ceste, veter ruval drevesa

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 22. november 2012 / 06:00

Po prvi oceni je povodenj na gozdnih cestah na Zgornjem Gorenjskem povzročila za 575 tisoč evrov škode, veter pa je na Jelovici izruval okrog 15 tisoč kubičnih metrov drevja.

Bled - Kot je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je nedavna povodenj po prvih ocenah povzročila na gozdnih cestah v sedmih občinah Zgornje Gorenjske za 575 tisoč evrov škode, dokončna ocena pa bo znana do 5. decembra. Največ škode, za 360 tisoč evrov, je v občini Bohinj, kjer so poškodovane ceste na celotnem območju, najbolj pa okrog jezera oz. v centralnem delu pod Alpami. Prednostno so zagotovili prevoznost ceste po Žagarjevem grabnu, sicer pa vse ceste do zime ne bodo prevozne, med njimi je tudi močno poškodovana cesta Krnica. »Za sanacijo cest bo treba zagotoviti dodatni denar, « je dejal Avsenek in dodal, da doslej ocenjena škoda tudi močno presega znesek 315 tisoč evrov, kolikor imajo na leto na razpolago za redno vzdrževanje osemsto kilometrov cest.« Podobno kot gozdne ceste so bile v neurju poškodovane tudi vlake, veliko je neprevoznih. Popravilo je »stvar« lastnikov, v zavodu upajo le, da jim bodo pri tem vsaj malo pomagale tudi občine.

Veter najbolj prizadel Ribčevo planino

Medtem ko teža snega, ki je zapadel 28. oktobra, v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem ni povzročila škode, pa so padavine precej razmočile tla in vplivale na to, da je jugozahodni veter v noči 4. oz. 5. novembra na Jelovici lažje izruval ali kako drugače poškodoval okrog 15 tisoč kubičnih metrov drevja. Najbolj je prizadel gozdove v revirju Ribčeva planina, to je na robu območja, ki ga je močan veter prizadel že sredi poletja 2006. Večina škode je v nadškofijskih gozdovih, na »udaru« pa je bilo predvsem debelo drevje. Gozdno gospodarstvo Bled je že začelo s spravilom izruvanega drevja, pri tem si pomaga tudi s stroji za posek (harvester). »Če bo zima mila, bo sanacija do spomladi končana,« je dejal Avsenek in dodal, da so letos po treh letih dokončno obvladali lubadarja. Medtem ko so lastniki gozdov na Zgornjem Gorenjskem lani morali zaradi lubadarja posekati nekaj manj kot 80 tisoč kubičnih metrov drevja, je letošnja količina za dve tretjini manjša od lanske. Tudi prihodnje leto predvidevajo glede lubadarja zatišje, vendar pa bo to odvisno tudi od vremenskih razmer in od tega, ali bo lastnikom gozdov uspelo čez zimo pospraviti poškodovano drevje.

Poleg naravnih ujm tudi družbene

V zavodu za gozdove se ob naravnih ujmah občutijo tudi družbeno, kot bi lahko nekoliko slikovito poimenovali varčevanje v javnem sektorju. »Ker smo poslovanje skrajno racionalizirali že pred krizo, se nam linearno znižanje sredstev v primerjavi z nekaterimi drugimi javnimi službami ne zdi pošteno,« je dejal Avsenek in poudaril, da jim materialni stroški predstavljajo le še deset odstotkov zneska za delo službe, normalno pa bi bilo od 25 do 30 odstotkov. »V takšnih razmerah ni denarja za vzdrževanje poslovnih prostorov, za nabavo nove zaščitne opreme, za terensko delo, ki je potrebno za pripravo novih gozdno gospodarskih načrtov, in tudi ne za plačilo službenih prevozov z zasebnimi vozili. Odvisni smo le od službenih vozil. Za 25 revirnih gozdarjev in vodij krajevnih enot jih imamo pet, to pomeni, da ga vsak lahko koristi le enkrat na teden oz. štirikrat ali petkrat na mesec. To je absolutno premalo, v normalnih razmerah bi imeli mesečno od 15 do 20 dni terenskega dela,« je dejal Avsenek in dodal, da za sedaj še dokaj tekoče, brez čakalnih vrst, zagotavljajo lastnikom gozdov označevanje drevja za posek in druge storitve. »Pri tem se poslužujemo različnih rešitev: ali gre revirni gozdar na teren s svojim vozilom (in na svoje stroške) ali pa ga pelje lastnik gozda, lahko pa tudi počaka, da se »nabere« nekaj strank in jih potem obišče z eno službeno vožnjo.«