Usodno sprenevedanje
Občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane sta 30. maja 2006 s STC Stari vrh podpisali Pismo o nameri, da podpirata načrt posodobitve smučišča Stari vrh oz. zamenjavo obstoječe sedežnice z novo šestsedežnico in ureditev smučišča v spodnjem delu, kot ga je pripravilo podjetje STC Stari vrh in sprejela skupščina podjetja.V pismu so navedeni zneski (v tolarjih), ki naj bi jih občini kot družbenika od leta 2006 do 2018 namenjali za financiranje investicije. V prvih dveh letih skupaj obe občini 250.000 evrov na letnem nivoju in potem vsako leto po 125.000 evrov, torej bi na vsako občino odpadlo po 62.500 evrov na leto. Občinski svet občine Škofja Loka je predlagani investicijski program posodobitve sprejel na 5. izredni seji 15. junija 2006 in Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane na 18. redni seji dne 30. junija 2005. Seveda bodo občinski prvaki za vmesno obdobje do današnjih dni našli sto izgovorov, da so bili dogovori in morda celo občinski sklepi drugačni. Vendar jih to ne odvezuje od temeljnega dokumenta, ki bi v normalni državi veljal kot obveza.
Danes se piše leto 2012. Smo tik pred zimsko sezono, ko bi morale že nekaj mesecev teči aktivnosti za pripravo na snežne razmere. Stari vrh stoji, občini pa kot glavni pogajalki s Hypo Leasingom, kot posojilodajalcem, že od spomladi zavlačujeta pogajanja na škodo smučarskega centra. Zdaj se lahko le sprašujemo, ali je to namerno ali zaradi varčnosti, ki jo tako radi poudarjata. Vsekakor zadnji dogodki kažejo, da se obe strani (Hypo in obe občini) zelo počasi približujeta vsaka svoji ciljni vrednosti. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje poroštva za tisti del, ki naj bi ga poravnal STC. Oba župana sta si enotnega mnenja, da tega bremena ne moreta prepustiti naslednjim županskim mandatarjem. Kakšna hipokrizija? Ne nazadnje, ne verjameta v svojo vnovično izvolitev. V Loki se celo postavlja vprašanje prekoračitve kreditne zadolženosti, ki je brez dvoma visoka, ampak vrednost za poroštvo je daleč od tega, da bi jo lahko zamajala.
Če zanemarimo koristi, ki jih Stari vrh prinaša turizmu v širšem škofjeloškem območju (Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije, 13. novembra na Radiu Sora, si ne predstavlja loškega turizma brez Starega vrha) in ki je ustvaril primerne pogoje za razvoj podeželja v tem delu loškega hribovja, se ozrimo nanj le kot na športni poligon. V primerjavi z loškimi kulturnimi (Sokolski dom, knjižnica) ali športnimi poligoni (nova hala na Trati) je daleč najcenejši. Vendar nikoli ni bilo vprašanje investirati v naštete objekte. Samoumevno je vedno, da se jim iz občinskega proračuna pokriva vsakoletne tekoče stroške (plače, materialni stroški, vzdrževanje), ki niso zanemarljivi (da se razumemo, jaz tudi menim, da je tako prav in da so potrebni). V primeru STC pa bi morali občini s pomočjo evropskih sredstev samo enkrat na trideset let investirati v nove naprave, ki bi bile dvakrat cenejše, kot je bila športna dvorana na Trati. Vse drugo se pokrije z lastno dejavnostjo, brez pomoči občinskih budžetov. Ampak za Stari vrh veljajo druga pravila in merila.
Smešne so tudi izjave, da škofjeloška občina ne more poplačati obveznosti, ki bi nastale proti Hypo Leasingu, in da teh sredstev ne more izpeljati preko proračuna, ker je STC zasebno podjetje. Kaj nista občini skoraj 90-odstotna lastnika? Še hujša cvetka, ki je tudi nastala na loškem zelniku, da so žičniške naprave »oprema«. Ko vendar vsak pameten človek ve, da govorimo o infrastrukturi. V bistvu gre le za iskanje poti, kako se izogniti svojim obveznostim. Kakršnakoli bo rešitev, škoda je že nastala. Načrtovanje letošnje sezone je porušeno, manjkajo zagonska sredstva, ki se zbirajo v predsezonskem času. Zato, ker nekateri veljaki ne razumejo, kaj so njihove pravice in dolžnosti.
Matjaž Hafner,
Škofja Loka