Pravna država, zagon investicij, podpora izvozu in izgon lopovov

Na Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala v sodelovanju s 450 gospodarstveniki in v svoje vrste povabila ministre, poslance in druge odločevalce, so gospodarstveniki predstavili svoje predloge za uspešno Slovenijo pod naslovom Ustavimo negativne trende.

Gospodarstveniki zahtevajo pravno državo, boljše poslovno okolje, nov razvojni zagon in odločno podporo izvozu. »V Sloveniji vlada nezaupanje, pesimizem in splošna pasivnost, česar si v razmerah konstantnega upadanja konkurenčnosti in investicij, velike zadolženosti, plačilne nediscipline in visoke brezposelnosti preprosto ne moremo privoščiti, « meni Samo Hribar Milič, predsednik GZS. Dodaja, da je varčevanje nujno, a to ni dovolj: »Ne podcenjujem izjemnega pomena sanacije bank in upravljanja državnega premoženja. A tudi to ni dovolj za razvojni preboj, za katerega potrebujemo cel niz konkretnih, hitrih, odločnih, tako malih kot velikih korakov.«

Kako do uspešne Slovenije oziroma kateri bi moral biti prvi korak do nove zgodbe o uspehu, smo vprašali znane gorenjske gospodarstvenike. Branko Selak, Marmor Hotavlje, pravi, da bi morali glede na stanje v gradbenem sektorju najprej zagotoviti več pravnega reda: »Tisti, ki kvalitetno opravi svoje delo, mora biti na koncu za to delo tudi plačan. V Sloveniji je povsem drugače, na področju gradbeništva, ki ga najbolje poznam, danes vlada kaos.«

Začrtajmo gospodarski koncept

Zmago Skobir, Aerodrom Ljubljana, pravi, da je prvi pravi korak za uspešno Slovenijo poenotenje skupnega razvojnega koncepta oziroma vprašanja, kakšno prihodnost želi Slovenija v gospodarstvu: »Sam navijam za razvoj storitvenih dejavnosti, za razvoj turističnega gospodarstva. Koncept bi morali pripraviti tako, da bi se lahko panoga dolgoročno razvila v paradno gospodarsko panogo države. Začrtajmo si torej pot in se je držimo. Tudi v podjetju si postavimo načrte in jih nato izpolnjujemo, ne glede na to, ali vmes udarijo nevihte ali sije sonce. «

»Slovenija bi morala povečati investicijski ciklus, saj sedaj investicije predstavljajo že manj kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda,« odgovarja Branko Žiberna iz Gorenjske gradbene družbe in nadaljuje: »Tako nizka podpora investicijam nas uvršča na rep Evropske unije. Ne pričakujemo podpore tujcev, mi moramo rešitev za gradbeništvo najti doma, saj dobro delujoče gradbeništvo požene tudi drugo gospodarstvo. V preteklosti se je že izkazalo, da so investicije razcvetele tudi drugo gospodarstvo.«

Izženimo lopove

Aleš Dolenc iz M Sore pravi, da en ukrep ne bo dovolj, zato predlaga: »Potrebujemo boljši pravni red na področju delovne zakonodaje, saj morajo biti plače in prispevki izplačani, hkrati bomo s tem gospodarstvo očistili lopovov. V zvezi s tem moramo urediti insolvenčno zakonodajo, s tem pa v družbi ustvariti novo zaupanje. « Podpira tudi zagon novih investicij: »Strinjam se z varčevanjem, saj moramo proračun uravnotežiti in ne živeti na kredit, istočasno pa so nujne pametne investicije za zagon gospodarstva.«

Brane Lotrič iz B&B po drugi strani pravi, da bi morali najprej pustiti gospodarstvu dihati: »Naj politika pusti gospodarstvu več odločitev in omogoči hitrejše postopke. Pogosto imam občutek, da so nam uradniki ugrabili državo. Ta kritika ne leti na Vlado, razen v delu, da je premalo storila za odpravo birokracije. Zdi se, da uradniški menedžment s svojim delom zavira gospodarski razvoj samo zato, da lahko vsakega petega v mesecu prejme plačo.«

Doma najprej varčevali

Sogovorniki so nam povedali, da so ob nastopu krize najprej optimizirali delovanje podjetij, ki jih vodijo ali so njihovi lastniki, nato iskali nove trge. »Usmerili smo se v izvoz, kar ni lahko, a posle pridobimo z agresivnostjo in dobrim delom. Druge poti ni,« pravi Selak. Njegov kolega iz gradbeništva Branko Žiberna pravi, da je bilo pomembno hitro zaznavanje krize in racionalizacija.

»Že v letu 2008 smo začeli paziti na stroške, okrepili trženje in kljub vsemu nadaljevali z razvojnimi načrti, « pove Skobir, Dolenc pa, da so se spopadli s hudim bojem na trgu: »Niti v težkih časih pa nismo opustili razvojnih aktivnosti.« »Kot pravi Gorenjci smo krizo pričakali z enostavnim ukrepom – dodatnim varčevanjem. Naslednji korak je bil bolj pomemben, to je iskanje novih možnosti in priložnosti. Žalosten sem, ker na Gorenjskem ni več novega tržnega prostora in se moramo ozirati po vsej Sloveniji in tudi čez mejo.«