Čas priganja k reformam

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / petek, 16. november 2012 / 06:00

Podpisov za referendum o slabi banki je po vnovičnem štetju na ministrstvu za notranje zadeve sedaj dovolj. Možnosti, kako se izogniti referendumom, pa te dni s koalicijskim vrhom išče predsednik države Danilo Türk.

Nekaj »izginulih« podpisov sindikata kemične in nekovinske industrije za referendum o slabi banki, ki so se bili izgubili med državnim zborom in notranjim ministrstvom, se je sedaj našlo. Dovolj (2500), da predsednik državnega zbora Gregor Virant razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum. Zgodba pa je vseeno vrgla slabo luč na pri ljudeh že tako osramočeno politiko. Opozicijska PS, ki pa je zbrala podpise za referendum o državnem holdingu, je zaradi škandala pozvana k odstopu predsednika državnega zbora Gregorja Viranta in notranjega ministra Gorenaka. Zahtevala je tudi parlamentarno preiskavo, Virant je vključil tudi protikorupcijsko komisijo, da ne govorimo o kriminalistih, ki so preiskovali zaplete. Ti so znova razdvojili koalicijo, kjer sta na različnih bregovih SDS in Virantova DL.

Interpelacija kot priložnost za nastop

O referendumu glede državnega holdinga bo sklepalo še ustavno sodišče, sicer pa se je včeraj in danes s koalicijskim vrhom na to temo pogovarjal tudi predsednik države Danilo Türk. Skupaj iščejo možnosti, kako se izogniti referendumom, kajti za Evropo in za bonitetne ocene naši državi to predstavlja slab signal.

Zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka pa PS zahteva interpelacijo. Gorenak je dejal, da se je ne boji, nasprotno, veseli se je, saj to pomeni dveurni nastop, je zapisal na twiterju. Sicer pa interpelacije proti ministrom niso nič posebnega, zlasti proti notranjim ne, Gorenakova predhodnica Katarina Kresal je preživela kar dve.

Če se že politika ni kdove kako izkazala, pa so se zagotovo državljani, in sicer s široko solidarnostjo ljudem na poplavljenih območjih. Na srečo se vsaj ni ponovil napovedani novi val.

Predsedniška kandidata pred ciljno ravnino

Državljani pa se niso ravno izkazali na nedeljskih predsedniških volitvah, saj jih je na volišča prišlo manj kot polovica. Krive naj bi bile tudi vremenske razmere. Sicer pa je rezultat volitev presenetil in hkrati ni presenetil. Da sta se v drugi krog predsedniških volitev uvrstila Danilo Türk in Borut Pahor, tretji kandidat Milan Zver pa je izpadel, ni bilo presenečenje. Da je Pahor dobil več od Türka, ki so mu na začetku volilne kampanje javnomnenjske ankete pripisovale celo zmago v prvem krogu, pa je presenečenje. Aktualni predsednik je bil zaradi izida rahlo nezadovoljen in je napovedal, da bo okrepil kampanjo za drugi krog. Takrat si obeta zmago, češ da je bilo enako tudi pred petimi leti, ko je bil v prvem krogu drugi (prvi je bil Peterle), v drugem pa prvi. Njegov izzivalec Borut Pahor je bil močno vznemirjen zaradi zmage v »polfinalu « in če bo zmagal še v finalu, državljanom obljublja, da »bomo skupaj dosegli nepredstavljivo «. Sedaj čakamo, kako se bosta v drugem krogu obnašali stranki SDS in N.Si, ki sta v prvem podpirali Zvera. Matej Tonin iz N.Si je dejal, da bodo oni verjetno podprli manjše zlo, to pa je Pahor. Naj bo kakor koli, drugi krog volitev bo 2. decembra, 23. decembra naj bi novi (ali stari) predsednik že prisegel.

Premier Janez Janša je bil ta teden na obisku v Rusiji, kjer se je pogovarjal tudi o trasi plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo. »Vstopil« naj bi pri Lendavi, »izstopil« pa v Kranjski Gori.

Z zakoni se mudi

Od torka do včeraj je potekala izredna seja državnega zbora. Za izredno zasedanje se je odločil koalicijski vrh, kajti zakoni, ki so jih obravnavali poslanci, niso mogli čakati na redno novembrsko sejo. Zelo se mudi, na poslanskih klopeh je bilo šest zakonov, med njimi tudi pokojninska in reforma trga dela ter sveženj davčnih zakonov. Čas priganja, treba jih je sprejeti do konca leta, če naj bi začeli veljati od 1. januarja 2013. Državni proračun naj bi se z njimi okrepil za 280 milijonov evrov. Ne le, da nekaterim zakonom nasprotujejo sindikati in opozicija, niti v koaliciji niso povsem enotni. Tak je denimo zakon, ki zvišuje dohodninsko osnovo za tiskane medije, pa tudi zamrznitev pokojnin.

Poslancu PS Borutu Ambrožiču je senat mariborske univerze odvzel magistrski naziv, ker je njegova magistrska naloga plagiat. Vendar pa zaradi tega niti slučajno ne namerava odstopiti kot poslanec državnega zbora. Tudi na tem mestu bi lahko kaj napisali o ugledu slovenske politike.

Jutri pa se v središču prestolnice obetajo veliki delavski protesti. Tudi v drugih evropskih državah se na ulice zgrinjajo nezadovoljni državljani, pri nas pa jih k protivladnim protestom vabi več sindikalnih central, študentska in upokojenska organizacija, več drugih civilno družbenih gibanj, pa tudi nekatere stranke.