Martinovo - jesenski pust

Kranj – V nedeljo bo Martinova nedelja v čast godu tudi med Slovenci zelo čaščenega svetnika svetega Martina, škofa iz francoskega mesta Tours. Kar precej Slovencev nosi njegovo ime, njemu pa so naši predniki posvetili nad 70 cerkva. Martinov praznik je veseli dan. Nekateri mu pravijo kar »jesenski pust«. Raziskovalci življenja svetnikov in starih običajev sklepajo, da je praznovanje Martina nadaljevanje poganske tradicije zahvaljevanja za dobro letino, kamor je sodilo tudi zorenje mošta v vino. Svetemu Martinu se je pridružila tudi maščobna gos, ki naj bi bila v starih časih daritvena žival in je bila zadnja obilna jed pred začetkom adventnega posta. V življenju svetnika Martina gojenje trte ni imelo posebne vloge, čeprav je kot škof v svoji škofiji spodbujal vinogradništvo. Praznik sv. Martina še danes šteje za konec dela na polju in za začetek priprav na zimo. Včasih so na ta dan deklam in hlapcem izplačevali plače, najemali nove in plačevali davke. Zato ni čudno, da so ga za zavetnika izbrali vojaki, konjeniki, kovači, orožarji, tkalci, vinarji in gostilničarji.

Martin, rojen leta 316 ali 317 v tedanji Sabariji ali v današnjem Somobotelu na Madžarskem, je vzor dobrega človeka. Njegov oče je bil poklicni vojak in to je zahteval tudi od svojega sina Martinusa, kar v prevodu pomeni »mali Mars«. Popisovalci njegovega življenja so zapisali, da ga je neke mrzle noči v kraju Amiens pri Parizu, kjer je bila njegova enota, pred mestnimi vrati premraženi berač prosil za dar. Ker ni imel pri sebi ne hrane ne denarja, je svoj vojaški plašč prerezal na dvoje in polovico izročil beraču, da se je ogrel. Legenda pravi, da se je naslednjo noč v spanju Martinu prikazal Jezus, oblečen v polovico njegovega plašča. Zato Martina pogosto upodabljajo, kako sedeč na konju z mečem reže svoj plašč. Ko je zapustil vojaščino, je odšel v samoto in nato v samostan. Zaradi priljubljenosti, skromnosti in dobrote so ga v Toursu leta 371 ali 372 izvolili za škofa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 29. december 2019 / 17:03

Včasih pomaga že pogovor

Dobri dve leti in pol je, odkar je v Kranju odprta Fajdigova ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, v tem času pa so pomoč ponudili skoraj dvestokrat.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.