Slovenski potencial je les, le izkoristiti ga moramo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. november 2012 / 06:00

"Energetske sanacije so pametne investicije. Z njimi lahko zaženemo del gradbeništva, investicije pa po obnovi prinašajo prihranke. V EU za takšne obnove načrtujejo po petdeset milijard evrov na leto," o pomenu energetskih sanacij pravi Gregor Benčina.

Skupina Jelovica v zadnjih letih močno poudarja trajnostne rešitve pri gradnji ali obnovi objektov. Čas krize je premislek kupcev o energetski učinkovitosti njihovega življenja tehtnico prevesil na stran rešitev, ki jih ponuja tudi Jelovica. Pred kratkim so skupaj s še nekaterimi podjetji ustanovili Center energetskih rešitev. Več Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Skupine Jelovica.

Kakšne cilje želite doseči s Centrom energetskih rešitev?

»Vse večji poudarek energetski varčnosti in vse več projektov na področju energetskih prenov sta botrovala, da smo bili pobudnik ustanovitve centra in povabili tudi Petrol, Knauf Insulation, Nord in druge. Na enem mestu partnerji ponujamo celovite rešitve na področju energetskih prenov in gradnje energetsko varčnih stavb. Menimo, da bo to v prihodnosti zelo pomembno vplivalo na delovanje slovenskega gospodarstva, saj se za to odloča vse več investitorjev, tako podjetij kot gospodinjstev. Do danes uporabniki niso vedeli, kje pridobiti informacije.«

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pred kratkim objavilo razpis za energetsko obnovo stavb v občinski lasti. Je lahko to spodbuda za razmišljanje o varčevanju energije? Bi morali tak­šen korak sprejeti pred petimi leti?

»Zagotovo gre za korak v pravo smer, vsi bi si ga želeli že prej. Pričakujemo oživitev dela gospodarstva, po drugi strani so investicije na področju energetsko-varčnih rešitev izredno pamet­ne. Dosežemo vsaj dva učinka: zaženemo del gospodarstva, gradbeništvo bo pridobilo nekaj posla, te investicije pa bodo v prihodnjih letih omogočale prihranke. Zato takšne investicije imenujem za pametne investicije in bi jih morali imeti še več. EU za takšne obnove načrtuje po petdeset milijard evrov na leto.«

Del EU je tudi Slovenija.

»Države investirajo različne zneske, skupaj pa unija omenjeni znesek namenja za energetsko obnovo stavb, tako javnih kot zasebnih. Govorimo o javni direktni spodbudi države. Zakaj? Investicije v pridobivanje energije menjajo z investicijami v zmanjšanje porabe energije. Nevtralnost na energetskem področju lahko dosežemo z večjimi kapacitetami ali manjšo porabo. V EU so se odločili za slednje.«

Povedali ste, da ste tovrstne spodbude v podjetjih pričakovali prej. Pa je bila takrat ozaveščenost in motiviranost investitorjev že na mestu? Poudarjanje trajnostnega razvoja je v Jelovici in še nekaterih slovenskih podjetij prisotno, mišljenje v gospodinjstvih se je spremenilo šele s pojavom krize.

»Kriza je zagotovo povzročila močnejše spremembe v razmišljanju. Pojem kriza v tem primeru zajema tako gospodarsko krizo kot globalne klimatske spremembe. Tudi te so vzrok, da se sedaj bolj pogovarjamo o energetski učinkovitosti. Posledica obeh so velika vlaganja v obnove.«

Tudi v Sloveniji je Eko sklad šele pred nekaj leti začel subvencionirati vgradnjo ne le energetsko varčnih, ampak energetsko varčnih lesenih oken. Letos so se pojavila zelena javna naročila, kjer se bo odstotek energetsko učinkovitih izdelkov ali storitev le še povečeval. Ali ima gospodarstvo dovolj ponudbe, kupci pa jo sprejemajo?

»Vse naštete aktivnosti so posledica sprememb na globalnih trgih – tako ekonomskih kot okoljskih. Začele so se zaradi zavedanja prebivalcev, da je treba nekaj narediti za večjo okoljsko prijaznost in tudi, da moramo z energijo, ki jo imamo, ravnati bolj varčno. Povečala se je poraba lesa za energetske namene, uvaja se kontrola porabe energije in podobno. Na področju gradnje objektov se dogaja to, kar se je pred dobrimi desetimi leti dogajalo v avtomobilski industriji. Pred petnajstimi leti se nismo spraševali o porabi avtomobila, pred petimi leti je bilo drugače. Takrat se nismo spraševali o porabi hiše, sedaj je to zelo pomembno. Seveda je to pogojeno s ceno energentov, ki so danes tako visoke, da so spremembe nujne.«

Vse našteto lahko štejemo za spodbudne novice, po drugi strani pa v Jelovici opozarjate na nepregleden odtok slovenske nacionalne surovine – hlodovine – v sosednjo Avstrijo. Kaj in kdaj bi lahko spremenili, imate rešitev?

»Spremembe na trgih kažejo na še večji pomen naravnih bogastev. V Sloveniji jih nimamo veliko, imamo ga v obliki lesa. Iz njega moramo ustvariti ustrezno dodano vrednost. Na več lokacijah, ne le v Jelovici, se dogajajo aktivnosti, da bi v Sloveniji dobili nekaj lesno-predelovalnih centrov, ki bi slovenski hlodovini dodali vrednost in generirali izvozne proizvode. Ne gre za enostaven proces, zato smo zelo aktivni pri tvorbi takšnih centrov.«

Gre za pomanjkanje denarja?

»Pomembnejši vprašanji sta trg in znanje. Danes brez težav prodate hlodovino, precej težje pa polizdelek. Gozdarsko-lesna panoga v Sloveniji je tako velika, da naš trg tega ne more porabiti, zato je velik izvoznik in tudi z novimi lesnopredelovalnimi centri bi glavnina proizvodov zapustila Slovenijo. Tako kot danes hlodovina.«

Le zaslužek bi ostal.

»Imeli bi več delovnih mest, večje zaslužke, država več pobranih davkov. Upam, da bo država prisluhnila naši ideji o izkoriščanju potencialov v gozdovih v državni lasti zgolj za potrebe prej omenjenih lesnopredelovalnih centrov. Po naših izračunih bi lahko ustvarili dva tisoč novih delovnih mest, zaslužki podjetij in države prek davkov bi bili mnogo večji kot pri sedanji ceni devet evrov za kubični meter hlodovine in ustreznem DDV.«

Povedali ste, da je domači trg za slovensko lesno industrijo premajhen. Kje so glavni trgi Skupine Jelovica?

»Jelovici se je v zadnjih štirih letih uspelo uvrstiti na nove, najbolj zahtevne trge zahodne Evrope, še najbolj v Švico, Nemčijo, Avstrijo in Italijo, nekaj prodamo tudi v Ukrajino, Turčijo, Izrael, … V prve štiri izvozimo več kot devetdeset odstotkov vse naše prodaje na tuje trge in še rastemo. Tudi letos smo prodajo na te trge podvojili.«

Kje so razlogi? Jelovica na teh trgih ni prepoznavna.

»Smo družba z več kot stoletno tradicijo, imamo ime, saj smo bili v teh državah pred desetletji že prisotni. Jelovica je zgradila več kot dvesto objektov v Nemčiji, več kot sto v Združenih državah Amerike, tisoč v Italiji. Vse to v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Pretekla prisotnost pripomore k naši prepoznavnosti, zagotovo pa tudi reference v zadnjih desetletjih, saj smo ena redkih družb, ki se lahko pohvali z več kot 12 tisoč hišami, in med redkimi, ki imajo danes znanje o grad­nji zahtevnih, energetsko učinkovitih stavb. Naj izpostavim vrtec v Preddvoru, ki po merilih strokovnjakov sodi v vrh tehnološke dovršenosti in v okolici tisoč kilometrov predstavlja najbolj napreden vrtec. Z energijo se oskrbuje sam oziroma je poraba energije dvakrat manjša, kot je predpisana za pasivne stavbe. Ogledujejo si ga tudi strokovnjaki iz Avstrije in Nemčije.«

Je za Jelovico dobro leto?

»Leta še ni konec. Lahko trdim, da je bilo zelo zahtevno. V prvih desetih mesecih smo poslovali z rastjo, če bomo tako nadaljevali do konca leta, bomo imeli dober rezultat. V zadnjih letih smo vsako leto investirali po milijon evrov, danes glavnino v nove produkte in trge. Rezultat je prej omenjeni vrtec, mali turistični objekti in posodobitev informacijske podpore pri konstruiranju objektov. Število zaposlenih ostaja na enakem nivoju, z novimi zaposlitvami pa spreminjamo izobrazbeno strukturo.«