Ne nosi mi rož na grob ...

Številni si za svoje zadnje počivališče izberejo naravo, ne pokopališča. Svojcem naročijo, naj njihov pepel namesto pokopa v klasičnem grobu raztresejo na kraju, ki ga imajo radi.

»Zdaj me večkrat obiščite, ko sem še živa. Kaj boste hodili na moj grob, kupovali rože in nosili sveče,« je svojim otrokom na srce položila 75-letna gospa, mama treh otrok in babica, ki je svojcem že dolgo nazaj zabičala, da ne želi nobenih pogrebnih ceremonij in postavljanja spomenikov po smrti. »Rada bi, da si zdaj vzamejo čas zame, ne potem, ko me ne bo več,« odločno pojasnjuje svojo odločitev.

Odloča se podobno kot gospa, ki je umirala za rakom in ni imela bližnjih sorodnikov, prijateljem pa ni želela naložiti stroškov in skrbi za svoj grob. Njen pepel so raztresli na domačem pokopališču. Ali Nemec, ki se je že ob prvem obisku Bleda zaljubil v Slovenijo in si želi, da bi bilo prav tu njegovo zadnje počivališče. Rad bi, da bi njegov pepel raztresli v Blejsko jezero.

Za raztros pepela zunaj pokopališča potrebujemo dovoljenje upravne enote

Tudi na številnih gorenjskih pokopališčih so že uredili posebne prostore za raztros pepela pokojnih. V nasprotju z nekaterimi drugimi državami, sosednjo Italijo na primer, pa je pri nas dovoljen tudi raztros pepela zunaj pokopališč. Zanj svojci potrebujejo dovoljenje pristojne upravne enote. »Vlogo za izdajo dovoljenja za pokop zunaj pokopališča - raztros pepela vložijo svojci pokojnika. Pri tem gre večinoma za upoštevanje pokojnikove želje, ki želi biti pokopan zunaj pokopališča z raztrosom pepela na območju, kamor je najraje zahajal. Najpogosteje so to hribi oziroma kraji, s katerimi so bili pokojni v času življenja osebno povezani,« pojasnjuje Liljana Leš z Upravne enote Radovljica. »Največ zanimanja na območju Upravne enote Radovljica je za območji Pokljuke in Jelovice.« Za raztros pepela na Triglav ali v Blejsko jezero v zadnjem času svojci pokojnikov niso zaprosili.

Zaenkrat le nekaj vlog na leto

Kot še pojasnjujejo na radovljiški upravni enoti, se število izdanih dovoljenj za raztros pepela zunaj pokopališča v zadnjih letih ne povečuje; na leto izdajo od tri do pet dovoljenj, v prvih devetih mesecih letošnjega leta sta bili izdani le dve dovoljenji; lani tri, leta 2010 sedem in leta 2009 prav tako tri.

Podobno je na Jesenicah, kjer so lani izdali dvanajst, letos pa do konca septembra pet dovoljenj za raztros pepela zunaj pokopališč. Kot pravijo, se za tovrsten pogreb odločajo tako domačini kot tudi drugi, a vedno ljudje, ki so na neki način povezani s kraji, ki so si jih izbrali. »Prejšnja leta je bil med pogostejšimi lokacijami za raztros pepela naveden Triglav, v zadnjem času pa so nas večkrat zaprosili, če pepel pokojnikov lahko raztresejo po reki Savi, pri čemer ni bilo nobenih zadržkov,« so še povedali.

Vršič, Bohinj, Jamnik …

»Na pokopališču v Kranjski Gori še nimamo urejenega mesta za raztros pepela pokojnih, a to že nekaj časa resno načrtujemo,« je povedala direktorica Komunale Kranjska Gora Henrika Zupan. V tamkajšnjem pogrebnem podjetju se sicer spomnijo raztrosov v Severni triglavski steni in na Vršiču. V Bohinju so imeli v zadnjih letih le en takšen primer: na obalo jezera pri Stari Fužini so raztresli pepel gospe iz Ljubljane, ki je leta dolgo prihajala v Bohinj.

Rajko Mikolič iz pogrebnega podjetja Akris pa pove zgodbo o dveh italijanskih državljanih, ki sta si želela biti pokopana v naravi in katerih družini sta se, ker to v Italiji ni dovoljeno, odločili, da to storijo v Sloveniji. »Najprej sem imel v mislih Sv. Petra nad Begunjami. Spomnim se, kako sem svojce z avtom peljal kar se le da visoko po gozdni cesti. Na enem od ovinkov smo obstali, izstopili in naenkrat v daljavi, na drugi strani radovljiške ravnine, zagledali Jamnik s čudovito cerkvico na robu. V trenutku smo vedeli, da gremo tja,« pripoveduje.

To ni anonimni pogreb revežev

Če so pred desetletji, stoletji anonimno pokopavali revne in zapuščene, je zdaj situacija obrnjena. Kot pove Mikolič, se namreč za raztros pepela ponavadi svojci odločijo glede na pred smrtjo jasno izraženo željo pokojnih. »Pokličejo me in povedo, kaj želijo. Napotim jih na upravno enoto in ko tam dobijo potrebno odločbo - radovljiška upravna enota to res z občutkom za ljudi ponavadi izpelje v enem dnevu - pripravimo obred.« Pogrebne slovesnosti so različne, tako kot se razlikujejo pri običajnih pokopih. »Svojci so vedno zraven. Včasih tudi župnik, pevci … odvisno od posameznika. Če pepel raztresemo znotraj pokopališča, lahko na določeno mesto postavimo manjšo ploščico z imenom pokojnega, na urejenem mestu lahko nato svojci prižgejo svečo, položijo cvetje, če si to želijo.«

Slovencem je grob v uteho

In številni si tega zares želijo. »Slovenci radi in pogosto obiskujemo grobove, to nam je v uteho,« pravi Mira Stušek, predsednica zgornjegorenjskega Hospica. Morda je tudi to eden od razlogov, da raztrosov pepela pokojnih ni toliko, kot bi morda pričakovali. In če je takšno slovo bistveno cenejše kot tradicionalen pokop - običajen raztros pepela stane okoli 700 evrov, osnovni pogreb pa je petsto evrov dražji - se v zadnjih letih nekateri Slovenci odločajo še za eno, a bistveno dražjo novost pri načinu poslavljanja od pokojnih svojcev, tako imenovani diamantni pogreb. »Gre za pogreb, pri katerem pepel pokojnika spremenimo v diamant,« pojasnjuje Elvina Babajić iz pogrebnega podjetja, ki ponuja tovrstno storitev. »Doslej smo v Sloveniji opravili že osem diamantnih pogrebov. Žaro s pepelom pokojnika prepeljemo v Švico, kjer pepel v posebnih laboratorijih v nekaj mesecih spremenijo v diamant in ga nato, s certifikatom, da gre za diamant z unikatno kemijsko sestavo pokojnika, izročimo svojcem. Tovrstni diamanti stanejo od tri do deset tisoč evrov, zanimivo pa je, da so vsi svojci, ki so se odločili za tovrsten pogreb, to storili s pepelom enega od svojih staršev.«