Hartmanu pripada odškodnina

Slovenska država mora po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice Andreju Hartmanu, nekdanjemu vodji t. i. Gorenjske heroinske naveze, plačati 1200 evrov odškodnine.

Kranj - Evropsko sodišče za človekove pravice je prejšnji teden Andreju Hartmanu, ki je bil leta 2000 na kranjskem sodišču zaradi več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili obsojen na štirinajstletno zaporno kazen, zaradi nepremoženjske škode prisodilo 1200 evrov odškodnine. V postopku zoper Bitenjčana, ki naj bi bil konec devetdesetih let vodja t. i. gorenjske heroinske naveze, je prišlo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, je namreč ugotovilo evropsko sodišče.

Hartmana so prijeli novembra 1997, štirinajstletno zaporno kazen zaradi organizacije treh prevozov skupno najmanj štiristo kilogramov heroina iz Bolgarije prek Slovenije v zahodno Evropo pa so mu na kranjskem okrožnem sodišču dosodili leta 2000. Konec istega leta je višje sodišče v Ljubljani sodbo kranjskega sodišča v večjem delu potrdilo, Hartman pa je tedaj pobegnil iz hišnega pripora. Na podlagi mednarodne tiralice so ga na meji s Hrvaško prijeli šele decembra 2002 in ga odpeljali na prestajanje zaporne kazni. Leta 2004 je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, nakar se je Hartman pritožil še na ustavno sodišče, ki je maja 2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodba je tako postala dokončna šele leta 2006, zato se je Hartman na Evropsko sodišče za človekove pravice preko odvetniške družbe Čeferin pritožil zaradi domnevnih kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Sodišče v Strasbourgu je njegovi tožbi pritrdilo in mu »odobrilo« 1200 evrov odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki mu jo mora Republika Slovenija plačati v treh mesecih.