Koroški angeli so sedaj prijaznejši

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 06:00

Knjižna uspešnica koroške Slovenke Maje Haderlap Angel pozabe, ki je v nemščini doživela že deset ponatisov, je sedaj prevedena tudi v slovenščino.

Leta 1961 rojena Maja Haderlap, po domače Winklova iz doline Lepene pri Železni Kapli, doktorica gledaliških ved in germanistike, dolgoletna dramaturginja celovškega gledališča in profesorica na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu, je od lani naprej najsvetlejša zvezda na koroškem literarnem nebu. Njena v nemščini napisana knjiga Angel pozabe, ki z zgodbo o treh rodovih Winklove družine razkriva srhljivo in dolgo zamolčano trpljenje koroških Slovencev pod nacizmom, je postala ena od najbolj iskanih knjig na Koroškem in zunaj nje. Maja, ki jo je Drago Jančar opisal kot »krhko koroško dečvo, pesnico in veliko pisateljico«, za Petra Handkeja pa so v knjigi »zgodbe, ki jih v Avstriji nihče ne pozna in ki so po sedemdesetih letih končno predmet pripovedi«, je za svoj literarni biser prejela številne nagrade. Podelili so ji koroško deželno literarno nagrado Ingeborg Bachmann, zlati znak dežele Koroške, nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo leta ... Rojstna občina Železna Kapla jo je izbrala za častno občanko. Ob tej priložnosti je Maja izrazila ponos, da je bila rojena v eni od kapelskih dolin, ki so dale toliko zavednih koroških Slovencev in literatov.

Angel pozabe je po zaslugi mariborske založbe Litera in prevajalca Štefana Vevarja sedaj preveden tudi v slovenščino. Zakaj se je Maja, ki je svoja dosedanja pesniška dela in tudi doktorsko disertacijo pisala v slovenščini, pri prozi odločila za nemščino? Na ljubljanski predstavitvi slovenskega prevoda je na to pogosto vprašanje odgovorila, da zato, ker pač nemščina zanjo ni tuj jezik in je del njenega življenjskega vsakdana. Predvsem pa je želela, da z nemško besedo poseže v nemško govoreči prostor in pove zamolčano resnico o svojem narodu. »Mnogi ne vedo veliko o koroških Slovencih, še manj pa o tem, kako so preživljali 20. stoletje in še posebej čas nacionalsocializma. Knjiga je tudi odkrivanje nekega dela avstrijske in koroške zgodovine, v kateri mnogi najdejo tudi svojo zgodbo. In to je prav. To ni spominska knjiga, je pa knjiga spominjanja. Koroška zgodovina je spregledala zgodovino Slovencev. Razlogov je več. Eden je jezik, najpogosteje pa so bile meje v glavah tako neprehodne, da jih je bilo težko prestopiti,« je povedala Maja Haderlap. Na vprašanje, kakšni angeli sedaj spremljajo koroške Slovence, je odgovorila, da jih varujejo prijaznejši angeli kot nekdaj.