Karavanške skrivnosti Karla Hrena

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 06:00

Pretekli mesec je pri celovški Mohorjevi izšla knjiga »Grape in vrhovi, čar Karavank med Peco in Obirjem«, ki jo je napisal doktor znanosti Karl Hren iz Gorič/Goritschach pri Žitari vasi/Sittersdorf v Podjuni na Koroškem. Na Dunaju je študiral politologijo, zgodovino in pravo. Sedaj je zaposlen pri Koroškem skladu za pospeševanje gospodarstva (KWF), kjer je pristojen za osrednji koroški regionalni program Evropske unije ter čezmejna programa s Slovenijo in Italijo. Ob prebiranju Hrenove knjige morajo tudi dobri poznavalci Karavank priznati, da marsičesa do tedaj še niso vedeli. Karl Hren se je pisanja o skrivnosti karavanških grap in vrhov lotil drugače, širše, osebno doživeto. »O Karavankah so že napisani tehnični opisi in vodniki, pa tudi različne monografije in znanstvene publikacije o Koroški, ki vključujejo tudi Karavanke, so bile že izdane. Sam pa sem želel splošnemu opisu območja dodati še zemljepisne, zgodovinske, etnografske, splošno človeške in tudi gospodarske vidike. Pišem o zelo jasno razmejenem in relativno majhnem območju med Peco in Obirjem, ki obsega občino Železna Kapla - Bela in predvsem karavanške dele občin Sele, Galicija, Žitara vas, Globasnica in Bistrica pri Pliberku na avstrijski strani in delno občine Črna, Solčava in Jezersko na slovenski strani meje. Gre za gorsko krajino, ki v planinski literaturi ni posebej pogosto opisana, daje pa neko izvirno, ustvarjalno moč, saj so bili v teh grapah rojeni Valentin Polanšek, Florijan Lipuš in Maja Haderlap. Moj namen je bil prikazati obraz krajine, ki jo je seveda oblikoval tudi človek, sama krajina pa je oblikovala tudi človeka, ki je živel in živi v njej, ki je čustveno navezan nanjo in jo zato, poleg še trdno zasidrane slovenščine, tudi neguje,« mi je o svoji knjigi povedal Karl Hren.

V knjigi so opisi preteklosti manj znanih krajev, domačij, cerkva in cest, ki je v nekaterih primerih povezana tudi z Gorenjsko, na primer nekdaj slovečega zdravilišča v Beli/Vellach nad Železno Kaplo, ki ga je na noge postavil v Kropi rojeni Miha Pesjak ali Pesiak. Pa tudi primeri oživljenega in novega, tudi vinogradništva ob vznožju Karavank.

Karl Hren je v štirih letih, ko je nastajala knjiga, sam prehodil te kraje. »Rad hodim in odkrivam in užitek mi je, da to povem ljudem na preprost in razumljiv način,« je povedal o sebi.