Rak dojke najpogostejši rak pri ženskah

V Centru za bolezni dojk, ki že štirinajst let deluje v okviru Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, na leto pregledajo približno 6000 žensk in odkrijejo okoli 50 takih sprememb, za katere se kasneje izkaže, da gre za maligna obolenja dojke. Samopregledovanje dojk je izredno pomembno, sta v mesecu boja proti raku dojk opozorili asist. Andreja Cerkvenik Škafar, direktorica bolnišnice, in Majda Malgaj Krejan, dr. med..

Rak dojke ni samo bolezen žensk, ampak tudi moških. Kakšni so podatki, na kaj bi želeli opozoriti?
»Rak dojk resnično najpogosteje prizadene ženske, vendar tudi moški pri tem niso izjeme. Na leto v Sloveniji zboli štiri do šest moških, trije za to boleznijo tudi umrejo. Tudi za njih, tako kot za ženske, velja preventiva, kamor sodi samopregledovanje. Za oba spola velja, da je potrebno biti pri tem pozoren na spremenjeno obliko dojke in bradavice, izcedke iz bradavic, zatrdline v dojkah in pazduhah … Ženske v rodnem obdobju naj bi si redno, enkrat na mesc pregledovale dojke med petim in desetim dnem menstrualnega ciklusa. V obdobju menopavze, ko menstruacije več ni, pa tako kot moški enkrat na mesec na poljuben datum, da na preglede ne pozabijo.«

Rak dojke večinoma prizadene ženske po petdesetem letu starosti. Šest odstotkov vseh bolnic z rakom dojk pa je mlajših od 40 let.
»Žal, pojav raka dojk ne izbira starosti žensk. Starostna meja, nad katero se pojavnost raka povečuje, se znižuje. Težko je natančno navesti razlog za to. Poleg načina življenja - nezdrav življenjski slog, debelost, stres, je eden od dejavnikov lahko tudi genetski, kar raziskujejo številne študije v tujini. Nenazadnje je za dvig števila novo odkritih rakov zaslužna tudi vedno bolj izpopolnjena diagnostika. Z novimi, modernejšimi in tehnično izredno naprednimi slikovnimi diagnostičnimi metodami lahko najdemo že zelo majhne rake, ki jih pred desetimi, dvajsetimi leti in več še nismo mogli najti. Moderne računalniške rešitve nam omogočajo pošiljanje slik in izmenjavo slik med različnimi diagnostičnimi in tudi vrhunsko usposobljenimi centri, ko gre za strokovno nejasne in komplicirane primere. Takšen Center pri nas v Sloveniji predstavlja Onkološki inštitut.

Danes imamo v okviru sodobnih diagnostičnih možnosti na razpolago RTG metode – mamografije, UZ metode – UZ dojk, magnetno resonanco. Pri vseh teh metodah so možne tudi različne vrste punkcij za pridobivanje vzorcev celic in tkiv iz sumljivih sprememb, s čimer lahko postavimo natančno diagnozo, ali gre v določenem primeru za nevarno rakavo spremembo ali ne. V našem Centru za bolezni dojk uporabljamo mamografijo – rentgensko slikanje dojk in ultrazvočni pregled dojk. Metodi se med seboj dopolnjujeta, kadar je potrebna razjasnitev netipičnih sprememb v dojkah. Temu lahko dodamo tudi punkcijo dojk pod kontrolo ultrazvočnega aparata. Celice, ki jih pri tem postopku dobimo, pošljemo na Onkološki inštitut, kjer celice pregledajo pod mikroskopom in tako postavijo končno diagnozo. Žal vseh sprememb ne moremo obravnavati v našem Centru, saj je za nekatere diagnostične postopke potrebno uporabiti drugačne posege in aparature, ki pa jih imajo samo v specialnih centrih, npr. na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, s katerim zelo dobro sodelujemo.«

Koliko žensk pregledate na leto v Centru za bolezni dojk, kako pogosto odkrijete raka dojke?
»Na leto v Centru pregledamo okoli 6000 žensk, žal pa na leto odkrijemo povprečno 50 novih rakov dojk pri ženskah. Včasih pa pride v naš Center tudi kakšen moški z rakom dojk. V Sloveniji zboli za rakom dojk na leto okrog 1200 žensk, umre pa jih več kot 300. Pri zgodnjem odkrivanju raka dojk je zelo pomembno samopregledovanje! Najbolj uspešno in zaenkrat najbolj natančno zgodnje odkrivanje raka dojk pa nam omogočajo ravno redni mamografski pregledi, to je rentgensko slikanje dojk.«

Koliko vam je v pomoč digitalni mamograf, ki ste ga kupili pred nedavnim?
»Najprej bi se še enkrat lepo zahvalila vsem donatorjem, tako velikim kot tistim majhnim, za širšo javnost praktično nevidnim, vendar izredno pomembnim, ki so nam s svojo srčnostjo pomagali pri nakupu prepotrebne naprave za zgodnje odkrivanje raka dojk. Z novim aparatom smo se postavili ob bok drugim Centrom, tako doma kot v Evropi. Aparatura nam omogoča bistveno boljšo slikovno diagnostiko kot prejšnji analogni mamograf. Z njim je mogoče sliko računalniško obdelati tako, da je ta izredno pregledna in natančna. Zaradi tega se lahko velikokrat izognemo dodatnemu slikanju, kar manjša sevalno obremenitev preiskovanca in ne nazadnje tudi osebja. Funkcija tomosinteze pa nam omogoča pogled v globino dojke in razjasnitev različnih sprememb v dojkah, ki so na različnih globinah dojke, ki jih prej nismo mogli slikovno opredeliti. Tu gre za zelo fine, diskretne slikovne spremembe v tkivu dojke, ki niso videti kot klasičen tumor, a se za njimi lahko skrivajo zelo majhni raki. To pa je tisto, kar želimo z mamografijo doseči: najti majhne rake, po možnosti v zelo zgodnji fazi bolezni in s tem zagotoviti uspešnejše zdravljenje bolezni, znižati umrljivost in ne nazadnje izboljšati kvaliteto življenja.«

Kdaj se prijaviti na prvi pregled, koliko mora biti ženska stara, da se ji že lahko opravi tudi pregled z digitalnim mamografom?

»Na klinični pregled dojk naj pride tako ženska, dekle ali moški, ki ima kakršnekoli težave z dojkami: če zatiplje zatrdlino, ima izcedek ali vnetje. Starostne omejitve tu ni. Rutinski mamografski pregled, če ni nobenih težav ali rizičnih faktorjev tveganja (preboleli rak dojk, preboleli drugi raki, rak dojk v družini, pozna prva nosečnost …), je po 50. letu starosti. Ta meja se v tujini znižuje, saj je ob uporabi vedno boljših aparatur možno pregledati tudi dojke žensk, ki še niso v menopavzi in imajo lahko zaradi tega slabše pregledno žlezno tkivo.«

Kakšna je čakalna doba?
»Čakalna doba v našem Centru za bolezni dojk je trenutno 99 dni, nujne primere obravnavamo takoj, računamo pa, da se bo čakalna doba skrajšala, saj z digitalnim mamografom ne bo več potrebno opravljati dodatnih ciljnih slikanj, kot smo jih morali z analognim mamografom.«