Člani kranjske AFS Ozara so poleti gostovali na mednarodnem folklornem festivalu v Braziliji. (Foto: arhiv AFS Ozara)

Tri celine, tri kulture

Člani kranjske Akademske folklorne skupine Ozara so bili poleti še posebej aktivni, saj so se najprej udeležili mednarodnega folklornega festivala v Braziliji, nato so se nekateri od njih odpravili v Afriko, na koncu pa so Kranjski furmani nastopili na mednarodnem festivalu folklore v Ukrajini.

Brazilija, Uganda, Tanzanija, Zanzibar in Ukrajina so popolnoma različne dežele, ki so jih letos poleti obiskali kranjski folkloristi in pevci. Tovrstno popotovanje seveda zveni zelo vznemirljivo, saj so Kranjčani potovali z ene celine na drugo in tako spoznavali svet, vendar pa so se morali ob tem soočiti tudi z neprijetnim pojavom, s tako imenovanim kulturnim šokom.

V Braziliji so nastopili na mednarodnem festivalu folklornih skupin Fifolk 2012, kjer so se družili ne samo z domačini, temveč tudi z vedno nasmejanimi mehiškimi, čilenskimi in urugvajskimi folkloristi, ki so jih medse sprejeli s ploskanjem, veselimi vzkliki in objemi. Nekateri so jih pozdravljali celo z navdušenim mahanjem s slovensko zastavo! Da se po žilah Brazilcev pretaka strastna kri, je bilo opaziti tudi pri plesu. Ob ritmih svoje tradicionalne glasbe so se namreč vrteli in sukali sproščeno, a strastno, in zdelo se je, kot da glasba utripa v njihovem srcu.

In čeprav so tudi Afričani strastni plesalci, so folkloristi ravno na afriških tleh, kamor so od članov Ozare odpotovali le Manca Rozman, Žiga Kert in Barbara Rozman, da bi spoznali še en košček sveta, doživeli kulturni šok. V glavnem mestu Ugande Kampali so domačini kričali za njimi in jih prosili za denar. Odpadki so ležali vsepovsod. V kamnolomu, kamor so prispeli kasneje, so bili priča izkoriščanju človeške rase - prav vsi, moški, ženske in otroci, zdravi ali slabotni, so bosi razbijali kamenje. Da je materialna revščina prava oznaka Afrike, je bilo očitno. A ker ima vsaka zgodba dve plati, tudi ta nima le temne strani. Tamkajšnji ljudje so bili kljub tegobam nasmejani, vedli so se, kot da življenje, ki ga živijo, sploh ni slabo, kot da težave ne obstajajo, kranjske folkloriste pa so neprenehoma veselo nagovarjali z »Jambo rafiki!« ali »Zdravo, prijatelj!«.

Afričane je torej prizadela materialna revščina, ne pa tudi duhovna, saj imajo v primerjavi z ukrajinskim prebivalstvom ne glede na težke življenjske razmere vedno nasmeh na obrazu. Ukrajinci so namreč na mednarodnem festivalu folklornih skupin, ki se ga je poleg Kranjskih furmanov udeležila še Manca Rozman kot folklorna plesalka, Slovence sprejeli vljudno, a zadržano, opaziti pa je bilo tudi, da se zelo hitro razjezijo, kadar se s čim ne strinjajo.

Raznolike kulture, različni ljudje, dragocene izkušnje. Vse to so doživeli kranjski folkloristi in pevci, ki svojih aktivno preživetih počitnic ne obžalujejo. In če jih je bilo sprva strah še nepoznanih stvari, se zdaj novih doživetij še bolj veselijo in pravijo »Hakuna matata!« oziroma »Kar brez skrbi!«.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / torek, 5. julij 2022 / 16:21

Potrdili širitev cone

Šenčur – Na junijski seji so šenčurski svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za drugo fazo urejanja poslovne cone severno od državne ceste. Prostorski dokument, ki se nanaša n...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 10. januar 2022 / 23:23

Spet skupaj

Dobro leto brez pisanja te kolumne je hitro minilo. Pogosto sem se zalotil, kako zelo rad bi nekatere misli, izkušnje, poglede, doživljanja, ugotovitve podelil z vami. Zavestno življenje,...

Nasveti / ponedeljek, 10. januar 2022 / 23:22

Spet skupaj

Z razumevanjem sva pred dobrim letom sprejela novico uredništva, da naj začasno zaključiva pisanje kolumne. Skupaj smo bili šest let in tri mesece. V tem času sem z vami delila svoje misli...

Kultura / ponedeljek, 10. januar 2022 / 23:21

Tudi risba ima svoj ritem

Stripovski avtor, pevec in kitarist Martin Ramoveš nas v svojem najnovejšem stripu, v katerem sodeluje z očetom, pesnikom Janezom Ramovešem, popelje v kontrabant. Glavni lik v stripu je njegov praded,...

Gorenjska / ponedeljek, 10. januar 2022 / 23:10

Gorenjski glas v letu 2022

V letu 2022 bodo izšle 104 številke časopisa Gorenjski glas, toliko kot lani. Žal vas ob plačilu letne naročnine še vedno ne moremo povabiti na kavico, upajmo, da bo že prihodnje leto spet vse po star...

Gospodarstvo / ponedeljek, 10. januar 2022 / 14:22

Do dodatka upravičeni tudi starejši kmetje

Kranj – Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, ki ga je državni zbor sprejel ob koncu minulega leta, omogoča izplačilo...