Kavčarji

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Kako je lahko nedelja lepa. Zadostuje že, da Triglav (nabije) premaga Mariborčane in sem vesel kot radio. Neverjetno je, kako to pripomore k boljšemu razpoloženju. Podobno je silvestrskemu večeru, vsi so veseli, ne da bi točno vedeli zakaj, oziroma vedo zakaj, a ne vedo, zakaj jih to tako veseli. Nogomet res spravi ljudi na noge, to je tudi že večkrat dokazano celo pri tako emocionalno skopuških Slovencih. Slovenec bo eksplodiral od navdušenja zgolj v primeru, ko mu gre dobro, hočem reči, ko gre njegovemu klubu dobro. Ko mu ne gre dobro, potem pozabi nanj, ker tak je, tak je slovenski navijač po naravi. Če ne upoštevam samo nogometa, mi morate prikimati, da so Slovenci res taki. Na primer Hrvati so povsem drugačni. Seveda Hrvatov kot navijačev ne maram, ampak jim po drugi strani zavidam srčnost. Oni na primer ne bodo zapustili svojega kluba ali svojega športnika, niti če ta pade v peto ligo zahod. Za splitski Hajduk je že od nekdaj znano, da je to najslabši klub na svetu z najboljšo publiko na svetu! Razumete? Njegovi navijači bodo zanj umrli tudi, ko bo (če bo, pa nikoli ne bo) zaprl svoja vrata, propadel ali padel v peto ligo zahod. Pri nas tega ni, ker ni prave vzgoje in ker ni dobrega odnosa na relaciji športnik – navijač. Taki Slovenci pač so. Škrti s hvalospevi, včasih nevoščljivi, ko pa gre za uspeh, pa se jim rada zgodi popustitev zavor. To je sicer normalno, ni pa normalno, da jih takšnih, kakršni pač so, ne marajo niti sami športniki. V zadnjem obdobju so svetovno dobre uspehe poželi športniki, ki svoje navijače celo prezirajo. Pravijo jim kavčarji. To naj bi bili vsi tisti navijači, ki s kavča kritizirajo neuspehe športnikov. Predstavljajte si možaka, ki nikoli ni brcnil žoge in potem tekel za njo, ki s pivom in daljincem v roki, zleknjen v domači kavč, nerga nad kompletnim moštvom Triglava ali pa zgolj samo nad njihovim trenerjem. Če ekipa zmaga, je slepa kura zrno najdla, če pa izgubijo, pa se že tako ve, da nimajo pojma o fuzbalu. In to pride na uho igralcem in je jasno, da dotičnega kavčarja ne marajo več. Pozablja pa se, da je to samo šport. Športa brez navijačev ni in navijačev brez športa prav tako ne. Osebno me to zelo moti, vem, da je k sovražnosti do kavčarjev pripomogel sodobni svet, ki je v svoji tehnologiji ponudil tudi spletne forume, na katerih se pod psevdonimi skrivajo razno razni nergači, pametnjakoviči, idioti, strokovnjaki, ljubitelji, ljubiteljice. In potem vsakdo na svoj način pametuje, kako je nekdo slab, povprečen, dober, odličen. Seveda pa se dotični športniki zapomnijo samo nergačev in kritikov in potem vržejo vse svoje navijače v isti koš, med kavčarje.

Dragi moji športniki. Ne bodite nestrpni do kavčarjev. Oni so tu zato, da navijajo za vas ali proti vam. Tako kot to dela vsak navijač. Na primer Maribor je lahko stokrat državni prvak in še tolikokrat evropski prvak, pa jaz kot goreč Triglavan nikoli ne bom na to ponosen, ker enostavno ne navijam za te Vijole. Mi imamo večjo pravico nergati nad vami kot pa vi nad nami, ker je med kavčarji več sponzorjev in potencialnih donatorjev kot pa med športniki. Preprosto, kajne?