Davek, ki ogroža razvoj medijev

Vlada je na zadnji seji sprejela odločitev o povišanju davka na dodano vrednost v več dejavnostih, tudi za tisk časopisov in revij. Bo odločitev Vlade dobila potrditev v parlamentu?

Kranj, Ljubljana - Vlada splošno, dvajsetodstotno obdavčitev namesto sedanje 8,5-odstotne namenja hrani za male živali, storitvam javne higiene, uporabi športnih objektov, čiščenju oken, frizerskim storitvam ter za dobavo sadik in rezanega cvetja. Razloge za takšno odločitev minister Janez Šušteršič opravičuje z zapolnjevanjem proračunske luknje, za časopise in revije neprepričljivo v Odmevih tudi s tem, da so v večini evropskih držav obdavčeni s splošno (višjo) stopnjo DDV.

Podatki o obdavčitvi časopisov in revij v Evropi kažejo, da imajo splošno stopnjo DDV zgolj v treh državah: Bolgariji, Litvi in Slovaški, povsod drugje je stopnja znižana. V Belgiji, Veliki Britaniji, na Norveškem, Finskem, v Ukrajini in še kje velja celo ničelna obdavčitev časopisov in revij, v nekaterih državah je dodatno znižana davčna stopnja (za več informacij glej tabelo).

Morebitnemu povišanju cen ostro nasprotuje tako Medijska zbornica pri GZS kot tudi sama GZS in OZS ter morda prvič enotno Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Združenje novinarjev in publicistov Slovenije (ZNPS). Proti so številni novinarji v Delu, Dnevniku, Večeru, Informativnem programu TV Slovenija, na Radiu Slovenija, tudi novinarji regionalnih časopisov Primorske novice, Dolenjski list, Štajerski tednik, tudi Gorenjskega glasa.

Združenje novinarjev in publicistov poziva vlado, da ne sprejme povišanja DDV za tiskane medije.

»Največjo škodo bi povzročil manjšim medijem (z naklado do 15 tisoč izvodov), ki se že zdaj težko prebijajo skozi majhen slovenski trg,« pravi predsednik ZNPS Igor Kršinar. Kolega Matija Stepišnik, predsednik DNS, meni podobno in dodaja, da je takšen ukrep v popolnem nasprotju s prakso v veliki večini držav EU.

»Že nekaj časa opozarjamo, da je časopisna panoga sredi globoke krize, ki se še zaostruje in otežuje preobrazbo izdajateljev v smeri digitalizacije medijev,« pravi Jurij Giacomelli, predsednik Medijske zbornice. Ukrep zvišanja DDV bi močno prizadel poslovanje medijskih hiš, saj bi se to skoraj v celoti odrazilo v zmanjšanju prihodkov izdajateljev - višjega davka namreč ne bi mogli prenesti na ramena potrošnikov. Po drugi strani naj bi se v proračun iz tega davka nateklo zgolj med deset in 15 milijonov evrov, ob predpostavki, da bodo prihodki (brez DDV) enaki, kot so bili lani.

V GZS ukrep dviga davkov, s katerim bi povečali prilive v proračun, primerjajo z gašenjem požara z bencinom. »V pogojih gospodarske recesije in upadanja standardov je dvigovanje DDV-ja za različne proizvode in storitve, še posebej za časopise in revije, nepotreben ukrep,« pravi predsednik Samo Hribar Milič. Večina razvitih držav po svetu v zadnjih letih s sistemskimi ukrepi na področju medijske dejavnosti spodbuja njihovo preobrazbo v smeri digitalizacije dejavnosti in lajša pogoje delovanja za blažitev učinkov gospodarske krize. Med temi ukrepi so enkratne olajšave za zaposlovanje mladih v medijski dejavnosti ter za upokojevanje starejših zaposlenih v novinarskem in drugih sorodnih poklicih. Gre tudi za podporo izobraževanju in usposabljanju, saj se vsebina novinarskega in drugih poklicev v medijskih hišah močno spreminja, in preobrazbenim projektom znotraj medijskih hiš.

Proti zvišanju stopnje DDV so tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer zavračajo predloge za vse panoge, kjer prevladuje ročno delo. »V OZS sicer razumemo, da so za zagotavljanje dodatnih sredstev za financiranje javne porabe potrebne tudi spremembe na področju DDV. Vendar se nam zastavlja vprašanje, zakaj so v predlogu iz nižje stopnje obdavčitve sedaj izločene nekatere obrtne storitve, pri katerih prevladuje ročno delo in osebna angažiranost,« meni Pavel Sedovnik. Uporaba nižjih stopenj DDV je namreč posledica priporočil Sveta Evrope.

Seznam evropskih držav, ki imajo zmanjšano stopnjo DDV za tisk