![](/images/20121009/310099993-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Uganke za bistre možgane
Petra Čelik iz Žirov je izdala knjižico Vaje za krepitev spomina: "Namenjena je starejšim, ki želijo ohraniti možgansko kondicijo."
Petra Čelik spominske delavnice Treniram svoje možgane dlje časa pripravlja za Društvi upokojencev Žiri in Gorenja vas. »Komaj čakam, da letos znova začnemo,« pravi Vika Rupnik in doda: »Prav je, da zaženemo možgane z računanjem ali ugankami.« Prav zato je avtorica prejšnji teden v sodelovanju z zavodom Zlata leta izdala knjižico Vaje za krepitev spomina.
Petra Čelik se s starejšimi ukvarja že vrsto let, najprej kot prostovoljka, sedaj kot diplomirana delovna terapevtka. »Izkušnje iz spominskih vaj, ki smo jih objavljali tudi na svetovnem spletu, so privedle do izdaje knjižice. Marsikateri starostnik si želi krepiti možganske krivulje tudi zunaj naših srečanj,« pove. Večino vaj v knjižici je pripravila in sestavila sama, nekaj je prirejenih.
To so vaje za krepitev spomina, ki zahtevajo pozornost, sestavljene oziroma razvrščene so tako, da se težavnost povišuje, vmes je nekaj šal. Z njimi krepimo kratkoročni in dolgoročni spomin, pozornost, prostorsko orientacijo, logično razmišljanje, besedno spretnost, burimo tudi domišljijo. Med bolj poznanimi vajami so ugibanje besed na določeno začetno črko (država, mesto, vas, poklic …), ki je dobra igra tako za mlajše kot starejše in s tem spodbuja medgeneracijsko druženje. Knjižica je izšla prejšnji teden v sklopu festivala za tretje življenjsko obdobje, ko so v Ljubljani organizatorji pripravili še spominsko delavnico Treniram svoje možgane.
»Starejše ta tema zelo zanima, saj so se kasneje pridružili tudi meni,« pove avtorica. Razlog je v strahu, da bi zboleli za demenco oziroma prehitro izgubili spomin. Doda še: »Preventiva je na tem področju zagotovo boljša od sprijaznjenja s staranjem. Ločiti pa moramo bolezen, demenco in na drugi strani starostno pozabljanje.« Kdo bi moral več časa nameniti kravžljanjem možganov? Kdor težko sledi pogovoru v družbi, ne zmore več spremljati dogajanja, ko se pojavlja motnja pozornosti (koncentracije), ko si nekdo niti ne zapomni več osebe, s katero komunicira, ali kadar kdo pretirano ponavlja ene in iste zgodbe.
Vika Rupnik se med vsemi vajami najbolj spominja računanja, uganjevanja besed na določeno začetno ali končno črko, ponavljanje prebranega besedila in podobno: »Opazila sem, da sedaj lažje rešujem križanke. Na skupinskih vajah pa je tako, da ob kakšni uri nismo rešili nič, smo se pa zato toliko več nasmejali. Pomembno pa je, da smo pozorni, da poskušamo reševati in s tem ohranjamo mladostne možgane.« S tem se strinja tudi Frani Čelik, ki je bila na tovrstnem srečanju enkrat, večkrat pa je že reševala uganke doma: »Vaje pomagajo, da zbistriš možgane.«