Kdo nas bo vodil?

Vprašanje v naslovu je nekoliko brezvezno. Vodili nas bodo slej ko prej tisti, ki jih bomo izvolili. Tako je tudi zdaj. A imamo ravno v tej zvezi en velik problem, ta pa ni na politični, ampak bolj na moralni ravni. Imamo predsednika vlade, ki je že lep čas v sodni obravnavi, prejšnji teden pa je podobna usoda doletela še prvega moža opozicije, tudi ta je osumljen hudih kaznivih dejanj. V teh težkih časih bi na vrhovih države potrebovali voditelje, ki ne bi bili le legalno izvoljeni, ampak bi morali biti tudi sami po sebi zgledne osebnosti, ne le v javnem, tudi v zasebnem življenju. Podobne težave imajo celo na vrhu največje civilno družbene organizacije - Cerkve. Pa ne mislim na to, da sta bila kar dva od nedavnih ljubljanskih nadškofov osumljena očetovstva; ko to pišem, izvem, da eden ni več. Kaj pa je na tem svetu lepšega in bolj častnega, kot biti oče? Vendar to ni v skladu s predpisi Cerkve, ki duhovnike zavezuje k celibatu. A to je njena stvar, interna težava, z vidika državnih in etičnih zakonov ni to nikakršen problem. Večji je v tem, da je tudi cerkveni vrh vpleten v zgrešene finančne posle, ki zdaj bremenijo državne banke, to pa pomeni, da jih bomo morali poplačati davkoplačevalci.

Kaj bo zdaj z vsem tem? No, z vidika pravne države to spet ni problem, oba prvaka, pozicije in opozicije, sta zaenkrat kaznivih dejanj le obtožena oziroma osumljena in dokler se jima krivda ne dokaže, sta po zakonu nedolžna. In vendar: se vam ne zdi, da ljudje na takšnih položajih ne bi smeli imeti nad seboj niti suma kaznivih dejanj? Ne da bi bili »brezmadežni« v religioznem smislu, kdo pa tak sploh je? Po drugi strani pa je že po zdravi kmečki pameti jasno, da bi morali biti na vodilnih položajih v državi in družbi ljudje, ki bi se odlikovali vsaj z elementarno poštenostjo. Poštenost sicer ni politična vrlina; »pošten politik« se sliši kot »suha voda«, tak je v naših razmerah lahko le neumen politik. Tudi take smo imeli in še bi se katerega našlo, a taki nas ne bodo rešili.

Mogoče kdo poreče: ti naši sedanji vodilni politiki, kakršni koli že so, so še zmeraj bistveno boljši od tistih v prejšnjem režimu. Sedanje smo mi sami izvolili, oni prejšnji so se nam pa sami vsilili. Prejšnja oblast naj bi bila po mnenju nekaterih utemeljena na nasilnem prevzemu oblasti in na krvavih zločinih, ki jih je nova oblast zagrešila ob koncu vojne. Pa na odvzemu (»kraji«, konfiskaciji in nacionalizaciji) premoženja tistih, ki so kaj imeli že pred vojno. Zagovorniki prejšnjega režima odvrnejo: že mogoče, a niso kradli za svoj žep, temveč za večje blagostanje vseh oziroma večine. Sedanji pa kradejo »le« za svoj žep, za svoje otroke ali za svojo stranko … Kakorkoli že: ne eno ne drugo nas ne more navdajati z veseljem, v teh rečeh nimamo najbolj srečne roke. Tisti, ki nas morda opazuje od zunaj ali od zgoraj, pa si upravičeno misli: imate takšno oblast, kakršno si zaslužite!

Žalostno je tudi to, ker je malo verjetno, da bi bilo kmalu kaj drugače. Zdaj nas najbolj zanima, kako bodo sodni in preiskovalni postopki, v katere sta vpletena oba prvaka, vplivali na tekočo politiko. Kot kaže, sta predvsem dve možnosti in obe sta slabi. Ena je, da se pozicija in opozicija ne sporazumeta za reforme, za katere je potrebna sprememba ustave. V tem primeru lahko pričakujemo prisilno upravo iz Bruslja. Druga možnost je, da obe strani skleneta še kak gnili kompromis, ki bi spet ne rešil ničesar, ampak bi le podaljšal sedanje stanje. Tako se bojim, da je odgovor na vprašanje v naslovu že znan: isti, kot doslej!