Rastlina, vredna zlata (2)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Zdaj, ko smo že solidni poznavalci zlate rozge in znamo ločiti tri vrste, ki uspevajo na našem koščku zemlje, je na nas le še to, da si jo utrgamo in iz nje pripravimo kakšen zdravilen pripravek. Najprej pa je treba seveda vedeti, katerim težavam je sploh kos ta čudovita zlato rumena rastlina - naj si bo navadna, kanadska ali orjaška.

Namesto gornika

V našem ljudskem zdravilstvu so, kot smo zapisali že prejšnjikrat, uporabljali zgolj navadno zlato rozgo (Solidago virgaurea). Iz nje so pripravljali čaj, ki je lajšal težave pri vnetjih mehurja in ledvic ter pospeševal izločanje urina. Pri težavah z blagimi vnetji sečil so naše prababice in babice sicer še raje segle po vednozelenem gorniku (Arctostaphylos uva ursi). No, dandanes je pri omenjenih težavah tudi zlata rozga zelo dobrodošla – celo bolj od njenega starega rivala – saj so z znanstvenimi raziskavami potrdili njen diuretični in protivnetni učinek.

V tradicionalni in racionalni fitoterapiji

V tradicionalni fitoterapiji oz. zdravilstvu z zlato rozgo ne zdravijo le vnetij sečil, pač pa odpravljajo še ledvične kamne in pesek, težave s prostato, zdravijo razdražljiv mehur in pogosto tiščanje na vodo, močenje postelje, revmo in artritis, spodbujajo delovanje jeter in odpravljajo kožne bolezni. Poleg tega naj bi se zlata rozga obnesla tudi pri oslovskem kašlju, bronhialni astmi, povečanih jetrih in tuberkulozi. V racionalni, to je znanstveno podprti fitoterapiji, so s poskusi in kliničnimi raziskavami potrdili, kar so naši predniki vedeli že davno, da zlata rozga učinkuje proti vnetju, blaži krče gladkih mišic sečil in blago spodbuja odvajanje vode. Zaradi slednjega pripravke iz vseh treh vrst zlate rozge svetujejo za lajšanje težav pri blagih vnetjih sečnice in mehurja, pri blagih vnetjih ledvic in za preprečevanje nastajanja ledvičnega peska in kamnov.

Rozgin čaj

Čaj zlate rozge pripravimo v obliki poparka: eno do dve čajni žlički zeli prelijemo s skodelico vrele vode, premešamo, pokrijemo in po 15 minutah precedimo. Čaj pijemo tri- do štirikrat na dan. Za preprečevanje nastajanja ledvičnega peska ali kamnov moramo pripravke iz zlatih rozg uživati dalj časa. Samostojen čaj iz zlate rozge je trpko aromatičen, z blagim vonjem po janežu. Cvetni koški podelijo čaju prelepo zlato rumeno barvo. Zlata rozga je pogosta sestavina čajnih mešanic za lajšanje blagih vnetij sečil ali tistih za pospešeno izločanje urina. Zelo dobro se denimo znajde v družbi vednozelenega gornika, gladeža, kilavca, peteršilja, preslice, breze …

Zlat rozgin sirup

Svoj čas so iz zlate rozge delali tudi sirup. Vas mika, da bi poskusili. Če je odgovor da, vam takoj postrežem z recepturo: 10 dekagramov zlate rozge v polnem cvetju zavremo v litru vode. Vre naj deset minut, nato čaj odstavimo z ognja in ga pustimo stati. Po 12 urah ga precedimo in goščo ožamemo skozi platneno krpo v drugo posodo, ki jo postavimo nad paro in v njej stopimo 20 do 30 dekagramov sladkorja. Sirup se jemlje po žličkah pri vseh že omenjenih težavah. Zadostovali naj bi dve žlički na dan med obroki.

Čaj po starem

Na koncu pa se pozabavajmo še s starodavnim in zelo zapletenim receptom za rozgin čaj, ki ga najdemo v Padarskih bukvhah Andreja Dvoršaka: »Tri lote posušene zlate rozge stresi v liter hladne vode in pusti stati toliko, kolikor je potrebno, da se jajce v mehko skuha, nato pripravek zavri. Vre naj prav toliko, kolikor je prej hladen stal. Odstavi z ognja in čez čas precedi. Pij med obroki, tri skodelice dnevno.« Razumi, kdor more.

Čeravno vse tri vrste zlate rozge veljajo za zelo varne rastline in navadno ne povzročajo nezaželenih učinkov, njenih pripravkov zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti ne priporočajo nosečnicam in doječim materam. Odsvetuje se tudi uporaba pri oteklinah ali edemih zaradi popuščanja srca in ledvic.