Menja se samo glava, telo ostane

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Humor / četrtek, 27. september 2012 / 06:00

Seveda je Orange tudi ime enega najbolj znanih evropskih operaterjev mobilne telefonije, a ima provansalsko mesto ob porečju Rohne s tem imenom mnogo daljšo tradicijo. Naš cilj je bil v prvi vrsti ogled veličastnega antičnega gledališča, enega najbolje ohranjenih tovrstnih arhitekturnih mojstrovin iz časa Rimljanov na svetu. Parkirali smo pri še eni rimski ostalini, slavoloku zmage, ki je bil postavljen v čast vsem velikim zmagam Julija Cezarja. No, v bližini Orangea so Rimljani z Galci najprej grdo izgubili in izgubili več kot 100 tisoč mož, a so se vrnili tri leta kasneje in zmagali v velikem slogu. Če povzamemo po znamenitem stripu Asterix, so po treh letih tudi Rimljani očitno odkrili formulo čarobnega napoja, ki je Galcem prinašal izjemno moč in nesmrtnost.

Antično gledališče je pravi biser, edinstven v Evropi s tako dobro ohranjeno zadnjo steno. Rimljani so ga zgradili v času vladavine cesarja Avgusta pred približno 2000 leti, bistveno pa je, da se je v veliki meri ohranil do danes, ko avditorij, ki ga odlikuje izjemna akustika, vsako leto privablja občinstvo na gledališke predstave, koncerte različnih zvrsti glasbe. Od leta 1869 vsako poletje tu poteka tradicionalni festival opere, gledališča in baleta Choregies. Gledališče ima sedeže na treh nivojih, ki so bili nekoč namenjeni gledalcem glede na status. Manj pomemben si bil, dlje od odra si sedel. Posebnost je dva metra debela zadnja stena iz rdečega peščenjaka, ki je dolga več kot sto, pa visoka skoraj trideset metrov. Ena od zanimivosti na tej steni je vsekakor nekaj manj kot štiri metre visok kip cesarja Avgusta nad kraljevskimi vrati v sredini. Stalnica tega kipa je korpus z dvignjeno roko v pozdrav, medtem ko so menjali samo glave. Odvisno, kdo je bil takrat rimski cesar. Vsaka primerjava s kasnejšo zgodovino zahodne civilizacije je lahko le naključna, ali pač.

Ogled nam ob vstopnini oplemenitijo z zastonj audio vodiči, tako da vsak sam zase hodimo po gledališču, posedamo ob opornih točkah in se z vodiči na ušesih vračamo v stari Rim.