Marija in Borčo Serafimov pravita, da bi bilo brez vrtička dolgčas.

Krožnik zdravja za telo in dušo

"V bloku komaj koga srečaš, ker je vsak za svojimi vrati, zunaj na vrtu pa izmenjaš kakšno besedo. Vrt pozitivno učinkuje na človeka, prav vsi upokojenci bi morali imeti vrtove," je prepričana gospa v jeseni življenja.

Bistrica pri Tržiču - O vrtičkarstvu bi lahko razpredali na več načinov. Lahko bi pisali s tem, da so razne navlake, ki ne sodijo na vrtiček, moteče za okolico in nič kaj estetske, da se ob ekološki neozaveščenosti škodljivi odpadki stekajo v dragoceno zemljo, da peka na žaru nekomu diši, drugemu pač ne … Če to pustimo za kdaj drugič, lahko napišemo, da ima urejen vrtiček veliko koristi, poleg pridelkov, ki jih poberemo s koščka zemlje in skuhamo v loncu ali surove postrežemo na krožniku. Blokovski stanovalci, ki tudi zaradi sodobnega načina življenja živijo precej odtujeno, se na vrtu vsaj srečajo in izmenjajo kakšno besedo. »Brez vrtička bi mi bilo dolgčas, to je moj hobi,« je prepričan Borčo Serafimov, ki ima košček zemlje v najemu, ker je zemlja pred stanovanjskimi bloki na Bistrici pri Tržiču občinska. »Nekaj malega že pridelam, na primer paradižnik, solato, korenje, peteršilj. Vse gre kar sproti v lonec in na krožnik,« je dodala Marija Serafimov. »V bloku komaj koga srečaš, ker je vsak za svojimi vrati, zunaj na vrtu pa izmenjaš kakšno besedo. Na vrtu se zamotiš z delom in si dejaven tudi na jesen življenja. Vrt pozitivno učinkuje tako psihično kot fizično na človeka, prav vsi upokojenci bi morali imeti vrtove,« je prepričana starejša občanka, zgovorna gospa, ki pa ni želela biti imenovana. In ker beseda nanese besedo, še posebej, če je to sončno dopoldansko jutro, gospa še pove, da je letos slaba letina zaradi izredne suše, dodatno škodo na pridelkih so povzročile tudi miši, voluharji, črvi. Tega dne je pobrala baziliko in tudi sicer v vrtu goji številna zelišča, kot so rozga, rman, lakota, melisa, žajbelj … »Koprive imam pa za gnojilo. Namočim jih v vodo in zalijem vrt ali pa jih vkopljem kar v zemljo; ko dežuje, se namočijo, « je še povedala in dodala, da so koprive v kulinariki odlična špinača. »Že dolga leta imam vrt, včasih smo veliko pridelali za ozimnico. Danes, ko sva z ženo sama, vrta niti ne bi bilo treba obdelovati, ampak saj je pomembno tudi druženje, kajne?« je bistveno povzel Mujo Salkić.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 29. oktober 2009 / 07:00

Nasmejani gor in dol

Predvidoma novembra na male zaslone Televizije Slovenija prihaja družinska humoristična nanizanka Danes dol, jutri gor.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Torta in žogica za golf

Dobrodelni turnir prijateljstva za pokal Save in petinsedemdeseti rojstni dan kraljevega igrišča.

Zanimivosti / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Anketa: Ob nalivih še vedno slabo spijo

Kroparjem, ki so doživeli vodno ujmo leta 2007, bo deroča voda, ki je rušila vse pred seboj, za vedno ostala v spominu. Domačine smo povprašali, ali se po končani obnovi počutijo varneje kot prej.

Humor / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Ta je dobra

Kitajska roba Mujo se sprehaja po sarajevski čaršiji in opazi človeka, ki prodaja očala. Ta mu reče: »Bi mogoče imeli res specialna očala?« Mujo: »Naj...

Kultura / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Dežela porisanega papirja

Nekaj na papir. Naj danes bralca, jutri pa obiskovalca in gledalca ne zavede ta nekoliko plah naslov razstave akademskih slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kran...

Šenčur / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Sprehod ob Kokri tudi poučen

Pet informativnih tabel in geološka piramida na približno 1200 metrov dolgem odseku sprehajalne poti ob Kokri med Visokim in Hotemažami sprehajalca seznanjajo s posebnostmi živahne reke.