Prvi so silirali že sredi avgusta

Na območjih, ki jih je suša najbolj prizadela, so koruzo pospravili že kmalu po velikem šmarnu. Večina se bo siliranja lotila okrog 20. septembra.

Kranj - Po podatkih iz letošnjih zbirnih vlog za kmetijska plačila so gorenjska kmetijska gospodarstva letos posadila koruzo na 3.300 hektarjih, od tega 3.200 hektarjev s koruzo za silažo. »Za setev so bili ugodni pogoji, na Gorenjskem za razliko od nekaterih drugih pokrajin tudi ni bilo problemov s strunami. Ponovnih setev je bilo malo, tudi po zaslugi tega, ker so pridelovalci dosledno upoštevali priporočeno tehnologijo in uporabljali dovoljene talne insekticide,« je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarila, da je pri pridelovanju koruze vsako leto več težav s ptiči, še zlasti z vranami, ki pulijo mlade rastlinice. V preddvorski občini pa so letos po koruzi lomastili tudi divji prašiči.

Kaj pa koruzni hrošč?! »Navzoč je že povsod na Gorenjskem, ponekod ga je več in drugod manj, kar pa je odvisno predvsem od kolobarjenja. Podatki o številu hroščev v lovnih pasteh kažejo, da je hrošča manj na območjih, kjer redno kolobarijo, in bistveno več tam, kjer že več let zapored na istih njivah raste koruza,« je dejala Kalanova in kot že večkrat doslej opozorila, da bo koruznega hrošča možno obvladati le z doslednim kolobarjenjem. Gospodarske škode, ki se kaže v manjši odpornosti koruze zoper poleganje in v slabših storžih, zaenkrat še ne povzroča, vendar pa se bo ob nadaljnji množitvi hroščev to zgodilo tudi na Gorenjskem, kot se je že v Prekmurju. Letos je bilo tudi več koruzne vešče, posledica je lomljenje koruze, odpadanje storžev in zrnje slabše kakovosti.

Najpomembnejši dogodek v kroniki letošnjega pridelovanja koruze je bila suša, ki je povzročila, da je koruza na plitvih peščenih tleh, predvsem na območju med Britofom in Žabnico, prisilno »dozorela« že avgusta in da so jo na tem območju veliko pospravili že v dneh od velikega šmarna do prvih izdatnejših padavin. Pridelek je bil na tem območju zaradi suše manjši do 40 odstotkov. »Ker so bile v času siliranja temperature nad 30 stopinj Celzija, smo v kmetijski svetovalni službi pridelovalcem priporočili, da silos zaradi segrevanja silaže napolnijo čim hitreje,« je dejal specialist za živinorejo Franci Kalan in dodal, da bo hranilna vrednost avgusta pospravljene koruze v normalnih okvirih.