Čebelarji opozarjajo na probleme

Čebelarska zveza Slovenije opozarja na probleme, ki jih poskuša rešiti v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter z različnimi strokovnimi službami.

Brdo pri Lukovici - V zvezi se tako sprašujejo, ali namerava sedanje vodstvo ministrstva nadaljevati pred letom dni začeti nacionalni program za zaščito kranjske čebele. Čebelarji in čebelarski strokovnjaki si tudi želijo, da bi Slovenija kot izvorno območje za kranjsko čebelo vodila za to pasmo čebel izvorno rodovniško knjigo za celotno Evropsko unijo. Ker je kranjska čebela vse bolj ogrožena, predlagajo spremembo zakonodaje, na podlagi katere bi bilo v javnih parkih in na zelenicah dovoljeno saditi le avtohtone medovite rastline.

»Nacionalni veterinarski inštitut in veterinarska uprava vsako leto pripravita operativni program zatiranja varoze, ki določa tudi vrste zdravil za zdravljenje čebel. V letošnjem programu so za zatiranje predpisana tudi ekološka sredstva,« ugotavljajo v zvezi in poudarjajo, da je problem v tem, da v Sloveniji in tudi v Evropski uniji ni nobenega uradno registriranega pripomočka za doziranje teh zdravil v čebelje panje. V zvezi predlagajo ustanovitev strokovne skupine, ki bi ocenila, ali so uporabni pripomočki, ki jih čebelarji za to uporabljajo že vrsto let. Vse večji problem je huda gniloba čebelje zalege. Odškodnine za okužene čebelje družine zagotavlja država, ki pa bi s hitrejšo sanacijo okuženih območij lahko precej privarčevala. V zvezi zato predlagajo spremembo zakonodaje, po kateri bi okužene čebelnjake poleg veterinarjev Nacionalnega veterinarskega inštituta lahko pregledovali tudi terenski svetovalci svetovalne službe.

Težave z ujmami in medvedom
Zadnja leta skrajni vremenski pojavi povzročajo veliko škodo v kmetijstvu. Po zakonu so kmetje upravičeni do odškodnine le v primeru, če ta preseže tri promile bruto domačega proizvoda (BDP). »Čebelarji tega zneska nikoli ne dosežemo, zakon pa škod v čebelarstvu tudi ne opredeljuje kot posledice naravnih nesreč,« ugotavljajo v zvezi, kjer se zavzemajo za spremembo zakona. Čebelarji pa nimajo težav le z ujmami, ampak zadnje čase tudi z rjavimi medvedi, ki napadajo čebelnjake in razbijajo panje. V zvezi predlagajo ministrstvu, da bi za zaščito čebelnjakov pred medvedi poleg elektro mrež sofinanciralo tudi senzorsko svetlobno zvočno alarmiranje.

Zaščitili kočevski med, ne pa slovenskega

Čebelnjaki so postali značilna arhitektura kmečkega stavbarstva, ob tem pa čebelarji ugotavljajo, da tipičnega slovenskega čebelnjaka, visokega tri metre, niti ne morejo postaviti, saj predpis določa, da je bruto površina čebelnjaka lahko največ 20 kvadratnih metrov. Po uredbi je na kmetiji mogoče kot dopolnilno dejavnost registrirati le predelavo medu in čebeljih pridelkov, ne pa, na primer, prikaza del na čebelarski kmetiji in čebelarskega turizma. Odprto je tudi vprašanje zaščitene geografske označbe za slovenski med. V zvezi menijo, da je težava v tem, ker je Slovenija predlagala Evropski uniji zaščito treh vrst medu z geografskim poreklom ali označbo, hkrati pa ni sprejela odločitve, kateri med je za našo državo pomembnejši. Evropska unija je tako že zaščitila kočevski med, zaščite za slovenski med, pridobljen na območju celotne države, pa še ni odobrila.