Saj ni res … pa je!
Direktor Komunale je v odgovoru na moja vprašanja zapisal, da je v naši občini pribl. 22 odstotkov cevi še azbestnih … Obstajajo seveda občine, kjer je ta odstotek bistveno nižji, a verjetno so prioritete tam drugačne, bolj ljudem in njihovemu zdravju prijazne.Ko smo že pri prioritetah, saj poznate Supervizorja? Ta računalniška aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije vam pove, kdo dobiva javna, se pravi davkoplačevalska sredstva, in od koga. Ste vedeli, da je dobil Plavalni klub od Občine Radovljica od leta 2003 skoraj 900 tisoč evrov? Saj vemo, da gre za uspešen klub itd., toda pošteno mi povejte, kaj ima povprečen občan, ki si želi dober javni servis, od tega denarja? Da sploh ne omenjam, da tudi preko drugih javnih zavodov npr. Turizma Radovljica, nakazujejo sredstva Plavalnemu klubu Gorenjska banka za plačila trenerjev in tudi drugim športnim društvom. S kakšnimi storitvami se to »pokrije«, se lahko vprašam. Vprašam, ne trdim, kajti PK rad toži. Kako to, da direktorica Turizma Radovljica ga. Mikelj mirno odobri take transakcije?
Letos občinski svet ni javno, na seji, kot je bilo v navadi v prejšnjih letih, obravnaval poročil javnih zavodov. Obstaja za to kak razlog? Varčevanje s sejninami morda? Ali pa nelagodje ob morebitnih zoprnih vprašanjih o poslovanju npr. Turizma Radovljica, o raznih morebitnih zakulisnih povezavah, o tem, kako je mogoče, da v članku v Financah preberemo, da je bilo Memo inštitutu po besedah direktorice plačano za destinacijsko znamko pristno sladko Radolco le 5-6 tisoč evrov… Res? Supervizor pa razkrije, da je bilo temu podjetju plačano 28.717 evrov v letu 2010 in 2011. Lahko človek sploh še komu verjame? Da je proračun prevečkrat prikladna molzna krava za vladajoče, njihove znance, prijatelje, družinske člane ...? Človek gleda in se čudi ob vsem, kar se dogaja v Sloveniji, žal pa vse prevečkrat tudi nad tem, kar se dogaja v naši pristno sladki Radolci. Seveda ni moč verjeti vsem govoricam, a kjer je dim, je ponavadi tudi ogenj. Spet enkrat moram poudariti, da so to le razmišljanja, ne trditve, upam pa, da vsaj za razmišljanja v naši državi ne bom tožen ... ali pač? Izkušnje niso preveč obetavne.
Marjan Vidic,
neodvisni svetnik