Slovenija sama iz krize?

Skrivnosti ni več, obrisi pokojninske reforme so znani, koalicija je začela usklajevanja.

Pogajanja za spremembe na trgu dela je koalicija začela prejšnji petek, v torek je koalicijski vrh že začel razpravo o pokojninski reformi. Koalicija se zavezuje, da bi obe sprejeli do konca leta, predsednik državnega zbora Gregor Virant napoveduje, da po rednem postopku. Sindikati so že strnili vrste, zlasti na spremembe delovno pravne zakonodaje imajo veliko pripomb, saj želijo ubraniti pravice delavcev. Tako so se denimo spotaknili tudi ob predlagano ureditev začasnega dela, češ da tako skozi stranska vrata vračajo idejo o »malem delu«, ki so ga današnji oblastniki (takrat kot opozicija) spodnesli pred dvema letoma na referendumu. Nekaj podobnega sedanja opozicija meni o pokojninski reformi. Predsednik SD Igor Lukšič je dejal, da ima vlada težave z verodostojnostjo, češ da skuša uveljaviti spremembe v pokojninskem sistemu, ki jih je zrušila na referendumu. Reformo sicer podpirajo, vendar pa mora biti usklajena s socialnimi partnerji. Minister Andrej Vizjak se je odzval na navedbe, da je reforma te vlade enaka tisti iz obdobja ministrovanja Ivana Svetlika. Pravi, da ni, saj je sedanje izhodišče vezano na zavarovalno dobo, ki naj bo 40 let. Potrebno pa bo tudi zvišanje upokojitvene starosti, ki se bo v prihodnjih letih postopoma povečevala, dokler ne bo za oba spola 65 let, oziroma 60 let in 40 let delovne dobe brez dokupa.

Sami iz finančne krize?

Reforme potrebujemo (poleg pokojninske in tiste na trgu dela tudi reformo bančnega sistema), nam pritrjujejo znani ekonomisti. O tem je prepričan mednarodno priznani finančni svetovalec Peter Kraljič, ki meni, da se lahko Slovenija sama izkoplje iz finančne krize. Nasprotno pa je slovenski finančnik v ameriški centralni banki Egon Zakrajšek prepričan, da so možnosti, da bi Sloveniji uspelo brez tuje finančne pomoči, tako rekoč nične. Ta napoved se ujema s črnogledim mnenjem premiera Janeza Janše, da državi oktobra grozi bankrot, če nam ne bo uspelo prodati obveznic. Na ministrstvu za finance nasprotno menijo, da lahko Slovenija sama opravi s finančno krizo. O tem so se ta teden partnerji poenotili tudi na koalicijskem vrhu. Da tuja pomoč Sloveniji ne bo potrebna, če bomo izvedli reforme, je konec tedna na Strateškem forumu Bled (gostil je okoli 400 politikov, gospodarstvenikov in drugih) dejal tudi šef OECD Angel Gurria. V primeru pa, da se tuji finančni trg ne bo odzval, bo morala naša država po besedah visokega gosta »zaprositi za pomoč evropsko družino«. Zaupanje finančnih trgov pa si lahko pridobi z zapisom fiskalnega pravila v ustavo, še dodaja Gurria.

Slovensko–hrvaško srečanje

Na Bledu se je ob strateškem forumu zvrstilo tudi več dvostranskih srečanj, med njimi tudi zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije, Vesne Pusić in Karla Erjavca. Beseda je bila o ratifikaciji hrvaškega pridružitvenega sporazuma k Evropski uniji, pa tudi o vprašanju varčevalcev Ljubljanske banke. Zunanja ministra verjameta, da bosta za ta problem imenovana strokovnjaka (France Arhar in Zdravko Rogić, ki sta se konec avgusta že prvič sestala) že kmalu predstavila rešitve.

»Medijski umor«

Predsednik vlade Janez Janša je prejšnji teden Radovanu Žerjavu naročil, naj razmisli o zamenjavi kmetijskega ministra Franca Bogoviča. V SLS so dejali, da ministra ne dajo, Bogovič pa se je takoj sestal z župani več občin, ki terjajo umestitev obvoznice Škofljica v prostor, saj je očitno prav to predstavljajo problem. Potem so zadeve okoli Bogoviča potihnile.

Še vedno pa ni potihnila naslovna zgodba prejšnjega tedna, domnevno očetovstvo kardinala Franca Rodeta. Konec tedna je odvetniška pisarna Zidar & Klemenčič, ki zastopa Rodeta, sporočila, da je kardinal pripravljen na analizo DNK. Prav tako je k temu pozvala Petra Stelzerja, saj naj bi na inštitutu za sodno medicino oba hkrati opravila analizo. Z domnevnim Rodetovim sinom pa več dni niso uspeli navezati stika. Zato so se obrnili na časopisno hišo Delo, kjer so se začeli ukvarjati s to zgodbo in kjer so edini v stalnem stiku s Stelzerjem. »Odgovorna urednica pa je odgovorila, da Delo ni pravni zastopnik Petra S. Seveda nam je to znano, je pa Delo medij, ki slovenski javnosti in tudi naši stranki sporoča izjave, zahteve in občutja Petra S., ki jih ta nam ali naši stranki ni nikoli sporočil,« pravijo iz odvetniške pisarne. Delu očitajo tudi način poročanja, češ da gre za primer poskusa t. i. »umora osebnosti«, ko se s širjenjem lažnivih izjav anonimnih virov (katerih verodostojnosti ni mogoče preizkusiti) poskuša sistematično diskreditirati ugled posameznika. Medtem se je oglasil tudi Peter S., ki pa analize DNK ne želi opraviti v predlagani instituciji v Sloveniji. Pač pa kardinal Rode pravi, da jo lahko opravi tudi v tujini.

Razveza s Patrio

Obrambni minister Aleš Hojs pa je sporočil, da je ministrstvo doseglo sporazum s podjetjema Rotis in Patria, po katerem se Sloveniji ne bo več dobavljalo osemkolesnih oklepnikov. Doslej je bilo Sloveniji dobavljenih 30 vozil, po pogodbi iz leta 2006 bi jih moralo biti 135.