Krivdo hitreje priznajo tisti, ki jim grozi visoka kazen

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 23. avgust 2012 / 06:00

Na kranjskem sodišču in tožilstvu smo preverili, kako sta se doslej v praksi obnesli zakonski novosti v kazenskem postopku: predobravnavni narok in sporazum o priznanju krivde.

Kranj - Po enomesečnem premoru so sodišča znova razpisala nove naroke za sodne obravnave, tudi v kazenskih postopkih. Kranjsko okrožno sodišče je na primer ta teden razpisalo sedem kazenskih obravnav, prav vse se bodo pričele s predobravnavnim narokom. Gre za novost, nekakšno vmesno fazo kazenskega postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave, ki jo je novela zakona o kazenskem postopku uvedla 15. maja.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je ob uvedbi prekazenskega naroka napovedalo, da bo omogočilo izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen preobravnavnega naroka namreč je, da se ugotovi, ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker je od tega odvisen nadaljnji potek postopka. V primeru obdolženčevega priznanja krivde bo sodišče izvedlo le še narok, na katerem bo izreklo kazensko sankcijo, v primeru nepriznanja pa je treba že na predobravnavnem naroku podati vse dokazne predloge in razčistiti sporna dejstva oziroma izločiti sporne dokaze. To naj bi onemogočilo kasnejše zavlačevanje sodnih postopkov, kar je pogosta praksa obrambe. Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde, torej možnost, da se državni tožilec ter obdolženec dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo.

Na Okrožnem sodišču v Kranju - na okrožnih sodiščih so predobravnavni naroki obvezni, medtem ko na okrajnih niso - so od uveljavitve sprememb zakona o kazenskem postopku opravili 34 predobravnavnih narokov. »Za podajo ocene, ali je uvedba predobravnavnega naroka prispevala k pospešitvi reševanja kazenskih postopkov, bo potrebno daljše časovno obdobje. S 15. julijem so nastopile sodne počitnice, kar pomeni, da so se navedeni naroki izvajali praktično le dva meseca. Njihovo število je premajhno, da bi lahko podali že v tem trenutku vsebinske ocene o uspešnosti,« ob tem pojasnjuje Marjeta Dvornik, podpredsednica kranjskega okrožnega sodišča.

Vodja Okrožnega tožilstva v Kranju Irena Kuzma na vprašanje, v kakšnem deležu so obdolženci na predobravnavnih narokih takoj priznali krivdo, ni znala odgovoriti, ker tožilstvu računalniški program ne omogoča pridobitve teh podatkov. »Iz izkušenj pa lahko povem, da obdolženci priznajo krivdo, kadar gre za resna kazniva dejanja z visoko predpisano kaznijo. V primeru priznanja krivde sodišče praviloma izreče kazensko sankcijo, kot jo je v končni besedi predlagal državni tožilec,« pravi Kuzmova. Vodja kranjskih tožilcev ocenjuje, da bo možnost takojšnjega priznanja krivde obdolženca na predobravnavnem naroku bistveno prispevala k pospešitvi kazenskega postopka, ne more pa oceniti, koliko denarja bodo sodišča prihranila zaradi krajših postopkov. Kranjsko tožilstvo doslej še ni sklenilo sporazuma o priznanju krivde, je še dodala.