Ognjišče in prijatelji

Tokrat je že petintrideseto srečanje Prijateljev Radia Ognjišče gostil Krvavec. Srečanja se je udeležilo kar lepo število ljudi vseh generacij. Celo deževalo je za kratek čas, a se nihče ni s tem kaj preveč ukvarjal.

Avgustovske sobote so kot nalašč za obisk hribov, gora, kakšno lažjo planinsko turo, če vas trenutno modno kolesarjenje vseeno ne prepriča. Tokrat je bilo veselo na krvavški Plaži. Radio Ognjišče je pripravilo že petintrideseto srečanje svojih prijateljev.

»Veste, nisem bila na Krvavcu že vrsto let. Sploh nisem vedela, da se poleti lahko po njem takole sprehajaš. Pa na vrhu imajo celo jezero,« je hitela pripovedovat ena izmed navdušenk, ki so prišle na srečanje tokrat s posebnim namenom: zaradi zdravilnih zelišč. Najbolj zanimive in največ pozornosti so pritegnile ravno gospe, ki so z zvezčiči v rokah in tisoč vprašanji o teh in onih zdravilnih rožicah zasule prisotnega, nasmejanega in znanja polnega Jožeta Kukmana, varuha dediščine patra Simona Ašiča. Jože je znanemu patru pričel pomagati pri delu pred desetimi leti, da pa se bo Ašičeva zeliščarska zapuščina ohranjala še naprej, ima tudi sam učenca: Klemena Križaja. Skupaj sta na Krvavcu potrpežljivo odgovarjala na številna vprašanja prisotnih; predvsem pa je bil ženski spol tisti, ki ga je zanimalo spoznavanje in opazovanje zdravilnih zelišč, ki jih po okoliških travnikih še najdemo – plahtice, krhlike, zlate rozge …

Srečanje je bilo organizirano čez ves dan, dolgočasenja ni bilo. V dopoldanskem času ste se lahko udeležili nordijske hoje, novinar in voditelj Matjaž Merljak je v živo v Raju gostil v radijski oddaji Za življenje, za danes in jutri psihoterapevta Bogdana Žorža, za katerega se je ravno tako našlo kar nekaj vprašanj, predvsem pa so vsi nestrpno čakali nastop Prifarskih muzikantov ali kar Prifarcev, kot jih ljubkovalno kliče njihovo občinstvo.

Nekateri so v soboto obiskali Krvavec prav samo zaradi srečanja, spet naključni izletniki so se ustavili na čaju in malici bolj iz radovednosti, tretji pa so prišli zaradi že omenjenih Prifarcev.

Potem se je ulilo. Pa se nihče ni kaj preveč sekiral. Bo šlo mimo. In je. Po dobri uri in pol, dveh urah se je zjasnilo in ljudje so se ob zvokih Prifarskih muzikantov spet predali sončnim žarkom in dobri volji.