Nenavadna ali običajna koruza?
Koruza na zadružni njivi pri Novi vasi vzbuja pozornost obiskovalcev in strokovnjakov.
Lesce - Mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) je v petek javnost v sliki in besedi opozorila na »čudne koruzne mutante«, ki naj bi rasli na zadružnem koruznem polju v bližini Nove vasi vzhodno od leškega letališča. »Nismo strokovnjaki za poljščine, a v zadnjih 45 letih takšne koruze nismo opazili,« so zapisali in dodali, da so mutanti po rasti nekoliko manjši in da imajo »združene in defektne ženske in moške organe«. V Alpe Adria Green ugibajo, ali gre za genetsko okvarjen hibrid, za vpliv suše na koruzo, za pretirano gnojenje in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali morda celo za gensko spremenjeno koruzo.
Kot smo izvedeli, je kmetijska inšpekcija v sredo odvzela vzorce koruze (tudi te, ki jo prikazujejo slike AAG) in jih še isti dan poslala na Nacionalni inštitut za biologijo, kjer jih bodo preiskali na prisotnost gensko spremenjenih organizmov v rastlinah. Po prejemu rezultatov bo ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi. Odzvali so se tudi v oddelku za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarskega zavoda, si ogledali koruzo in v ugotovitve med drugim zapisali: »V dosedanji praksi podobne koruze še nismo videli. Koruza ob cesti je dejansko dvospolna, napadla pa jo je tudi koruzna bulava snet. Degenerativne spremembe bi bile lahko posledice škropljenja v preteklih letih, ko je bilo na teh parcelah posejano žito.«
»Ogledal sem si slike. Ni dvoma: gre za koruzno bulavo snet, ki se sicer na koruzi pojavlja vsako leto, še posebej pa v sušnih razmerah, ko je zaradi vročinskega stresa bolj občutljiva na glivične bolezni,« je prepričan Jože Mohar, strokovni sodelavec podjetja Agrosaat, ki je leški zadrugi dobavilo koruzno seme. Na posestvu Poljče pridelujejo koruzo na sedemdesetih hektarjih površine, njiva, na kateri naj bi rasla tudi koruza, ki razburja javnost, je velika 18 hektarjev. »To naj bi bila koruzna bulava snet. Pojavlja se vsako leto, a več je je ob suši, v vročini in na robu njive,« pravi vodja posestva Olga Cvenkel in dodaja, da se snet običajno pojavlja na spodnjem delu rastline - na storžih, nič nenavadnega pa ni, če se pojavi tudi na vrhu rastline, na metlici.