Jana in Milan Jančič skupaj s sinom Domnom. "Tu gor prav ničesar ne pogrešamo. Dolino imamo na dlani, novice pa tudi pridejo do nas."

Koča na Dobrči je koča z dušo

Takšnega mnenja so številni planinci, ki so Kočo na Dobrči pred dnevi izglasovali na najbolj prijazno planinsko kočo pri nas. S čim navdušijo svoje goste, smo na 1478 metrih visoko preverili tudi sami.

Tržič - Na Kočo na Dobrči vodi več planinskih poti. Planince iz Tržiča, Brezij, Begunj, Drage … do vrha čaka kar nekaj strmih serpentin in vsaj dve uri hoje, malo manj zagnani pa se zapeljejo do Bistriške planine ali pa še dlje po makadamski cesti. Eni in drugi do koče prispejo prijetno utrujeni, na vrhu (oz. robu strmega pobočja Dobrče, kjer stoji koča) pa jih poleg čudovitega razgleda na skoraj polovico Gorenjske pričaka še prav posebno prijazno vzdušje, kar se je v zadnjih letih razvedelo daleč naokoli.

Oskrbniki planinskih koč v slovenskih gorah so praviloma ljudje s kopico pozitivne energije, ljubezni do narave in skrbi za dobrobit obiskovalcev, a oskrbnika Koče na Dobrči svoje delo opravljata s še prav posebnim veseljem. Štiriinštiridesetletna Jana in njen leto dni mlajši mož Milan Jančič iz Tržiške Bistrice sta se skupaj s svojim zdaj trinajstletnim sinom Domnom za novo življenje v planinski koči odločila leta 2008, ko sta kočo najela od Planinskega društva Tržič. »Bilo je preprosto - veliko smo hodili po hribih in pokazala se je priložnost. Prvi dve leti sva sicer oba poleg dela v koči hodila še v službo, ko pa sva zaradi težkih gospodarskih razmer delo v dolini izgubila, sva se odločila v celoti posvetiti Koči na Dobrči,« pravi Milan Jančič, ki se skupaj z ženo, sinom in številnimi prijatelji, ki jima pri delu pomagajo, v teh dneh veseli prav posebnega priznanja, ki so jima ga izkazali zadovoljni planinci.

V akciji Planinske zveze Slovenije in Nedela je bila Koča na Dobrči namreč izbrana za najbolj prijazno planinsko kočo v naših gorah. »To je bilo za vse nas res veliko presenečenje. Še pred dnevi smo se mimogrede pogovarjali o tem, da bo takšno priznanje gotovo prejela kakšna koča v Julijcih, kjer je obiskovalcev neprimerno več, in da mi nimamo nobenih možnosti, a planinci so, kot kaže, začutili, da so pri nas dobrodošli, da se potrudimo, da se vsi skupaj dobro počutijo in da jih radi spravimo v dobro voljo. In takšni se radi vračajo. Po prejemu tega priznanja gotovo ne bo nič drugače, mi smo, kar smo, in drugačni sploh ne znamo biti,« je vesela tudi Jana Jančič, ki ponosno prizna, da je za zadovoljstvo planincev v veliki meri zaslužna tudi odlična hrana, ki jo strežejo. Jota, ričet in pasulj že dolgo niso edine jedi na njihovem planinskem jedilniku, saj se obiskovalci radi posladkajo tudi z njihovim jabolčnim zavitkom, štruklji, pa vampi, po katerih so znani, in drugimi dobrotami. »Planince kar dobro razvajamo in vse več je takih, ki v kočo pridejo samo zato, da kaj pojedo.«

Ko sta pred leti kočo, ki jo je planinsko društvo leta 1978 postavilo na pogorišču prvotne koče, vzela v najem, ta ni bila v najboljšem stanju. Popraviti je bilo treba fasado, prebarvati zunanjost, narediti šank in urediti okolico. »Uredili smo jo tako, kot da bi bila naš dom, da se ljudje dobro počutijo. Z elektriko nimamo težav, v koči je celo brezžični dostop do interneta, vode pa ni, zato moramo loviti deževnico, a 14-kubični rezervoar je v tako sušnem poletju, kakršno je letošnje, treba polniti tudi s pomočjo gasilcev,« razloži Milan, ki v teh dneh skrbi tudi že za kurjavo, saj na 1500 metrih visoko zima lahko hitro preseneti. Do takrat pa se bodo obiskovalci na Dobrči lahko greli na soncu na enem od številnih ležalnikov v okolici koče, ali pa občudovali balkon, poln bujno cvetočih rož oz. kar najlepši balkon na Gorenjskem, kakor mu sami rečejo.

Koča na Dobrči je od sredine junija do sredine septembra odprta vsak dan, pozimi pa vsak konec tedna. Družina Jančič jo ima v najemu do leta 2015. Nemalo je takšnih planincev, ki jo obiščejo prav vsak dan, kar priča tudi vpisna knjiga za Naj kampeljca Dobrče. Med rednimi obiskovalci so tudi člani Planinskega društva Tržič in njihova predsednica Erna Anderle, ki je z najemnikoma zelo zadovoljna, za veliko priznanje pa jima je v začetku tedna prišel čestitat tudi tržiški župan, prav tako redni obiskovalec Dobrče Borut Sajovic.

           

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 9. september 2015 / 12:24

Pomagajmo beguncem

Kranj – V objektu Trainstation squat v pri železniški postaji v Kranju od ponedeljka dalje vsak dan vse do preklica med 17. in 20. uro zbirajo osnovne stvari za begunce, ki jih bo neprofitna skupin...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...