Lokali že pet let niso zakajeni

Te dni je minilo pet let od prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih in na delovnih mestih.

Kranj - »Pred petimi leti sem bil odločno proti, danes pa sem prepričan, da zakonska prepoved kajenja v zaprtih prostorih ne bi padla niti na referendumu, ki bi se ga udeležili samo kadilci. Nekako smo se odvadili zakajenih prostorov in smrdečih oblek,« je na naše vprašanje o smiselnosti ukrepa odgovoril 33-letni Kranjčan, ki redno kadi, tako kot po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) četrtina Slovencev. V IVZ ob tem poudarjajo, da ima kajenje obsežne posledice za zdravje posameznika in prebivalcev Slovenije ter predstavlja visoke stroške tako za družbo kot posameznika in njegove bližnje. Kadilci, ki v Sloveniji umrejo zaradi s kajenjem povzročenih bolezni, navsezadnje umrejo povprečno šestnajst let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili, navaja Helena Koprivnikar z IVZ.

Po zelo uspešni prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih v avgustu 2007 se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja pomembno zmanjšala, ugotavljajo v IVZ. Za nadaljnje zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji pa bi po njihovem morali čim prej uvesti še dodatne ukrepe, kot so popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, višanje cen tobačnih izdelkov, prepoved marketinških pristopov za navidezno zniževanje cen, učinkovitejša zdravstvena oziroma slikovna opozorila na škatlice tobačnih izdelkov in na druge načine zmanjšana privlačnost tobačnih izdelkov, okrepitev vsebin zdravja in s tem tudi s področja tobaka v šolske učne načrte, prepoved sladkih in osvežilnih okusov pri tobačnih izdelkih ipd.

V minulih petih letih od uveljavitve kadilske zakonodaje je zdravstvena inšpekcija, ki je pristojna za nadzor nad spoštovanjem prepovedi kajenja v javnih prostorih in nad spoštovanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kadilnice, opravila okoli 45.800 pregledov in izrekla skoraj 2900 ukrepov. Kot so sporočili iz Zdravstvenega inšpektorata RS, so njihovi inšpektorji zaradi kršitev kadilskega zakona v tem obdobju izrekli globe v približnem znesku 1,4 milijona evrov. Največ kršitev so ugotovili v gostinstvu zaradi kajenja v prostorih, ki ustrezajo definiciji zaprtega javnega prostora, med njimi so različne terase, atriji in zimski vrtovi.

V Inšpektoratu RS za delo pa opravljajo nadzor nad spoštovanjem kadilske zakonodaje na delovni mestih. Kot so navedli, je bilo število prijav o kršitvah v preteklosti relativno nizko: po 21 v letih 2007 in 2011, podobno je tudi letos. Dodajajo še, da se velika večina delodajalcev ni odločila za namestitev kadilnic v delovnih prostorih.