V kmetijstvu že občutijo sušo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 10. avgust 2012 / 06:00

Škoda je za zdaj največja pri poljščinah in travinju na peščenih, prodnatih tleh, ki slabo zadržujejo vlago. Z nadaljevanjem sušnega obdobja se bo škoda samo še povečevala.

Kranj - V Sloveniji je bilo letos do konca julija občutno manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. Najhujša suša je na obalnem območju, kjer je v tem času padlo le 250 milimetrov padavin, kar ni niti polovica dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je padlo 75 odstotkov običajne količine padavin, na Goriškem 70 odstotkov, v Murski Soboti 87, v Novem mestu in Celju 73 odstotkov … V Zgornjesavski dolini (Rateče) je zaradi obilnega julijskega deževja v prvih sedmih mesecih padlo kar 816 milimetrov padavin, kar je le tri odstotke manj od dolgoletnega povprečja. Tudi julijska bera padavin je bila kljub pogostim padavinam in rahlim ohladitvam dokaj slaba, še najboljša je bila v hribovitih predelih severozahodne Slovenije, kjer je padlo od 250 do 350 milimetrov padavin. V večjem delu osrednje Slovenije in v južnem delu Gorenjske jih je padlo od 100 do 150 milimetrov.

Posledica pomanjkanja padavin je tudi slaba preskrbljenost tal in kmetijskih rastlin z vodo, razmere še poslabšujeta vročinski stres in močno izhlapevanje. Kmetijska gospodarstva na Gorenjskem že občutijo sušo, v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so pripravili tudi prvo oceno o stanju posevkov in trajnih nasadov.

V kranjski izpostavi oddelka za kmetijsko svetovanje ugotavljajo, da je sušno obdobje z visokimi temperaturami, ki še traja, sicer omogočilo zaključek žetve, vendar je ustavilo setev oz. vznik dosevkov, kar bo vplivalo na količinsko manjšo setev in tudi nižje pridelke krmnih dosevkov, repe, ajde … Koruza na težjih tleh na zunaj še ne kaže posledic suše, na peščenih tleh pa je pomanjkanje padavin že vidno. Koruza je nekoliko nižja, pridelek bo skromnejši. Med vrtninami je največ zelja. Večina je že posajena, s sadikami, ki so jih kmetje nameravali posaditi v zadnjih desetih dneh, pa zaradi suše čakajo na ugodnejše razmere. Pri zgodnjih sortah zelja se zaradi vročine pojavlja gnitje. Travinje bo ob nadaljevanju sušnega obdobja najbolj prizadeto na travnikih, kjer so kosili prenizko. Pri poznih sortah krompirja so se ponekod na bolj peščenih tleh prenehali debeliti gomolji in so že prešle v fazo dozorevanja nasadov oz. sušenja krompirjevke. Če se bo suša nadaljevala, bo pridelek poznega krompirja precej manjši.

»Na travinju se je suša že pokazala. Tretja košnja trave v nižinah je slaba, otava na hribovitih območjih pa se suši in je je vsak dan manj,« ugotavljajo na tržiškem območju in poudarjajo: »Če v prihodnjih dveh tednih ne bo dežja, bo pridelek suhe snovi na hektar občutno manjši, tudi od trideset do štirideset odstotkov.« Na planinskih pašnikih se ponekod že pojavlja pomanjkanje paše. Koruza še ne čuti prevelike suše, bolj opazna je slaba rast posevkov, ki jih je prizadela toča. Večji problem je pridelava vrtnin. Kjer nimajo urejenega namakanja, so se posevki začeli sušiti, še posebej je to opazno pri solatah, kjer izpad pridelka na letni ravni že ocenjujejo na trideset odstotkov ali še več. V sadovnjakih je sadje začelo predčasno zoreti in odpadati.

Na škofjeloškem območju je suša v hribovitih predelih prizadela predvsem travinje, sena je bilo manj, pri otavi je bil izpad še večji. Na škodo je vplivala tudi tehnologija, izpad je bil večji tam, kjer ne gnojijo. Na območjih, kjer ni bilo lokalnih padavin, je travna ruša že ožgana. Pri žitih je bil slabši pridelek pšenice, ponekod tudi samo dve toni na hektar, huje je prizadeta silažna koruza, pričakujejo tudi manjši pridelek poznega krompirja.

In o čem poročajo iz zgornje Gorenjske? Na peščenih tleh bodo pridelki koruze in drugih poljščin zaradi posledic spomladanske in sedanje suše manjši. Zrnje pšenice in ječmena je drobnejše. V Zgornji Radovni so beležili 30-odstoten izpad mrve, v Gozd-Martuljku in v Kranjski Gori 20-odstotnega, manj je otave. Pridelovalci v sedanjih razmerah ne morejo posejati dosevkov in čakajo na dež. Če ga ne bo, bo na posevkih in zlasti ob kalitvi krmnih dosevkov precejšen izpad.