Ana se bo omožila

Letošnji, že 15. Praznik žetve v Žirovskem vrhu je minil tudi v znamenju ljubezni - med mladimi, do domače glasbe in drugih domačih dobrot ter do žita. Prihodnje leto poroka žanjice Ane Oblak?

Konec tedna je bil Žirovski vrh poln obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Domače turistično društvo je letos, ob 15. obletnici ustanovitve in petnajsti ponovitvi Praznika žetve, pripravilo izjemno pester in zanimiv program. »Hvala obiskovalcem, da nas spremljajo,« je povedal predsednik Anton Košir. Običajno je, da Žirovskarji na sobotni večer pripravijo domačo igro, v nedeljo pripravijo etnografski in zabavni program, tokrat so dodali še prikaz kmečkih strojev pa otroško delavnico, adrenalinsko gugalnico, postavili stojnice s ponudbo domačih in rokodelskih izdelkov (ter nekaj kramarije) …

Ob Prazniku žetve je bila najpomembnejša – žetev. Z žanjicami sta bila na njivi tudi brusač in vezač. Poleg težkega dela ali prav zato pa je bilo tudi veliko priložnosti za zbadanje in smeh. »Samskega vezača so vedno zafrkavali in mu dajali razpuščene snope, da je imel več dela. Pa naj se oženi,« je povedala Rigelčanova Pavla Burnik. Skupaj s Cilko Štucin se nista mogli zadržati, da ne bi malce opravljali Janeza, ki se je hodil ženit k Nežki, starši pa so bili v sporu že dolgo let (igra Ljubezen na seniku).

Marsikaj smo še izvedeli, tudi to, da so poležano žito žele le najbolj izkušene žanjice, da so za njimi na vrsto prišli otroci in pobrali majhne klaske, ki so že odpadli, za nagrado pa prejeli manjši hlebček kruha. Tokrat so k žetvi pritegnili tudi eno od gledalk. »Včasih smo začeli žeti že ob zori, pomagali so tudi sosedi, ki smo jimpomoč tudi vrnili. To je lahko trajalo tudi več tednov,« je pojasnil Lomarjev Franc Oblak. Žetev so nadaljevali pod šotorom s pesmijo mlatičev s cepci, žito so nato še očistili in ga naložili v vreče.

Igra Ljubezen na seniku je dvakrat nasmejala poln šotor gledalcev. Govori o nesmiselnem dolgoletnem sporu dveh gospodarjev, v katerem sta odraščala tudi ta mlada Nežka in Janez. Janez se ni oziral na očeta, Nežka se nekaj časa ni vdala, a ko je Janez z okna odžagal križe, da bi prišel do nje, se ji je srce ogrelo. Vmes je bilo veliko smešnih situacij, od tega, da se starši sprva ne morejo sprijazniti z odločitvami otrok, do spoznanja, da materialno ni najbolj pomembno, pač pa ljubezen. Igro je začinila vloga berača, ki jih je bilo včasih veliko tudi v Žirovskem vrhu. Utopično je upal na Nežkino srce.

In to še ni bilo vse. Nedeljsko popoldne je zaznamovala tudi parodija na znano televizijsko oddajo, ki so jo poimenovali Buh pomagaj! Tokrat sta jo vodila Oblačna Kujaj in Bog Dan Romoh, rdeča nit tokratne oddaje pa so bili skutni štruklji, ki so jih letos prvič ponudili tudi obiskovalcem. Tu sta bili tudi strašni Jožici, ki sta se po svoje lotili priprave štrukljev, pomagala jima je tudi strokovnjakinja Marija Merljak. V zabavnem programu je nastopilo sedem glasbenih skupin, domača imitatorka Helene Blagne in folklorna skupina.

Ob prireditvi so predvsem mlajši poskusili svojo neustrašnost na adrenalinski gugalnici, še mlajši v otroških delavnicah, precej obiskovalcev se je ustavilo ob 23 stojnicah. »Obiskovalce zanima, kako in kaj delam, in nabirajo ideje za priložnostna darila,« je povedala rezbarka Tanja Oblak, ki je v nedeljo predstavila rezbarije. Majda Hladnik s Kmetije Lužar (pekovski izdelki, najbolj znani so po domačih rezancih) je bila na prireditvi že večkrat: »Etnografska prireditev je odlična, saj je marsikje staro orodje še pri hiši, a mladi ne vedo, kako so ga predniki uporabljali.« Mož Peter Hladnik je dodal: »Stari oče je bil mizar. Njegovo orodje še imamo, uporabljamo ga ne več, vendar ga bomo obdržali. Za spomin.«