Spoštovani Vilijem Leben, direktor Mestne knjižnice Kranj!

Pred kratkim je minilo okroglo leto od odprtja nove javne kranjske knjižnice, nadvse pomembne pridobitve za vse prebivalce in obiskovalce Kranja. Ob tej priložnosti ste v pogovoru za Gorenjski glas omenili nekaj dobrodošlih novosti, ki jih ponuja nova knjižnica, toda obenem niste omenili nekaterih, vsaj po mojem mnenju, manj dobrih odločitev, ki jih je ob prvi obletnici obstoja vsekakor potrebno javno omeniti.

1. Vsaj zame, verjamem pa, da tudi za številne nekdanje obiskovalce in obiskovalke knjižnice, je povsem nerazumljiva ukinitev nekdanjega »časopisnega oddelka«, ki je pred zaprtjem deloval v zgornjih prostorih tedanjega »študijskega oddelka«. Tu je bilo na enem mestu mogoče, s pomočjo marljivih bibliotekark, hitro najti najrazličnejše publikacije in članke, za več desetletij nazaj, ki s(m)o jih obiskovalci potrebovali predvsem za svoje študijske ali kakršnekoli druge namene. Nenavadno je, da se v tako obsežnem prostoru nove knjižnice ni našlo nekaj prostora za oddelek, ki ga je v preteklih desetletjih potrebovalo ogromno ljudi. Sprašujem, pravzaprav pozivam vodstvo MKK, da vnovič pretehta ukinitev »časopisnega oddelka« in mu v najkrajšem času poišče ustrezen prostor. Zakaj ukinjati nekaj, kar je odlično delovalo desetletja in bi lahko tako delovalo še naprej?

 

2. V nekaterih delih knjižnice je osvetljenost izrazito slaba, tako da je na številnih policah zelo težko razbrati napise na hrbtiščih knjig. Zato bi bilo potrebno nad police namestiti ustrezno usmerjena svetila ali kaj podobnega, da bodo naslovi knjig preprosto (bolj) vidni.

 

3. Nadvse neposrečena je tudi odločitev o ukinitvi znamenitih »ravnilc«, s katerimi si je vsakdo, ki je brskal po knjižnih policah, lahko natančno označil prostor, iz katerega je izvlekel določeno knjigo, seveda zato, da jo je potem lahko vrnil tja, od koder jo je vzel. Sedaj teh ravnilc ni in samo ugibam lahko, koliko knjig se je v tem letu že »izgubilo« in so tako postale praktično nedosegljive. Vrnite vendarle že ravnilca in, kot to velja za ukinjeni »časopisni oddelek«, ne ukinjajte nečesa, kar je pred tem delovalo dobro in lahko odlično deluje tudi naprej. (»Napredek« še ne pomeni nujno, da je za to potrebno ukinjati vse »staro«, če vas pri ukinjanju »starega« slučajno vodi omenjeni ideologem).

 

4. Sem in tja je mogoče na mizah naokoli po knjižnici opaziti reklamna sporočila zasebnih podjetij. Vodstvo MKK pozivam naj premisli, ali je prav, da se v prostorih javne knjižnice, s kakršnimkoli že razlogom, pojavljajo reklamni letaki zasebnih podjetij. Mislim, da ta reklamna sporočila nikakor ne sodijo v prostore javnih institucij, čeprav se pojavljajo vsevprek tudi v številnih drugih javnih prostorih (Zdravstveni dom Kranj, ipd.). Javne institucije so po mojem mnenju namenjene ohranjanju prostora javnega in ne podpiranju interesov zasebnega (kapitala). Morebitnim zasebnim sponzorjem ali podpornikom aktivnosti v prostorih knjižnice pa se ta lahko zahvali tudi kako drugače, denimo z zahvalnim pismom direktorja. Če pa je cena za izvajanje katerekoli aktivnosti v MKK dopuščanje reklamiranja zasebnega kapitala v prostorih javne institucije, potem je ta cena preprosto previsoka.

 

Upam, da si boste vzeli čas in v bližnji prihodnosti sporočili svoje mnenje o zgoraj zapisanem.

 

Lep pozdrav vam in čestitke vsem delujočim v javni Mestni knjižnici Kranj.

 

Miro Samardžija, Kranj