Bohinjci nasprotujejo rušenju

Zaradi odločb inšpektorjev za rušenje črnih gradenj Bohinjci napovedali ustavno presojo, saj so prepričani, da so postopki nezakoniti, zbrali pa so tudi že štiristo podpisov na peticiji proti rušenju.

Bohinjska Bistrica - Bohinjski župan Franc Kramar je v torek javno pozval ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača, naj odpravi oziroma ustavi izvajanje uredbe iz leta 2003, ki v Bohinju predvideva odstranitev 23 domnevno na črno zgrajenih objektov.

Obenem je napovedal pritožbo na ustavno in evropsko sodišče ter začrtal upor Bohinjcev: »Vsak konec tedna se v Bohinj zgrinja na tisoče obiskovalcev. Na lastne stroške urejamo promet, čistimo obalo, postavili smo stranišča, zato pa tudi pobiramo parkirnino. Nehali bomo čistiti obalo in urejati promet, odstranili bomo koše in domačine pozvali, naj ogradijo svojo lastnino.«

Bohinjci pa zbirajo tudi podpise na peticijo proti rušenju stavb na območju Triglavskega narodnega parka, v le nekaj dneh so zbrali že več kot štiristo podpisov. Povod za oster protest je uresničevanje devet let stare uredbe o prostorsko-ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) v občini Bohinj, za katerega pa župan Kramar navaja, da ni bil sprejet v skladu s predpisi ter je po njegovih navedbah celo v neskladju z nekaterimi zakoni. »Odkar je leta 1981 v Bohinj posegel Triglavski narodni park, gredo stvari samo navzdol,« je dejal Franc Kramar, ki je omenil, da vlada še vedno ni podelila koncesije za graditev žičnic med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim vrhom ter Slatnikom.

Povod za zadnji protest Bohinjcev, ki pravijo, da se počutijo kot indijanci v rezervatu, je izvrševanje uredbe o prostorsko-ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v občini Bohinj. Na podlagi slednje so že porušili tri objekte, zgrajene brez dovoljenj, odločbe o rušenju pa je prejelo še devetnajst lastnikov. Kramar se je odzval tudi na navedbe inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da so poostren inšpekcijski nadzor na območju TNP začeli konec leta 2010 zaradi večkratnih pritožb občine Bohinj takratnemu ministru o nedelovanju in neukrepanju inšpekcije. »Občina je po začetku svojega obstoja prijavljala kršitelje, vendar nobeden od teh ni prejel odločbe za rušenje, tako ti objekti še vedno stojijo,« je dejal župan in se obregnil tudi ob neživljenjskost novega zakona o TNP, v katerega so Bohinjci vlagali veliko upanja. »Še vedno se počutimo kot drugorazredni državljani,« zaključuje župan. Na odločbe in rušenje objektov so se odzvali tudi na upravi TNP, kjer pravijo, da načrtovano rušenje ni posledica novega zakona o TNP, ampak ukrepanja inšpekcijskih služb in izvajanja zakonodaje s področja graditve objektov. »Večina objektov, predvidenih za rušenje, dejansko stoji na območju TNP, gre pa za primere nedovoljenih posegov, ki jih ni možno legalizirati ali pa je legalizacija možna s pogoji sanacije. Na podlagi informacije pristojnega inšpektorata je bilo leta 2011 na območju parka v Bohinju odstranjenih enajst nezakonito postavljenih objektov, odstranjevanje pa se na podlagi inšpekcijskih odločb nadaljuje tudi letos,« pojasnjujejo na upravi TNP in zaključujejo, da na inšpekcijske postopke nimajo vpliva, vendar so v letih od 2008 do 2010 inšpekcije letno seznanili s 30 do 40 primeri praviloma nezakonitih gradenj. Ostri pa so Bohinjci, ki jih zanima, čigavi interesi se lomijo na njihovih hrbtih. Kot je dejal Simon Cvetek, vnuk 83-letnega Martina Cvetka iz Studora, nad poslopjem katerega visi odločba za rušenje, jim ne preostane drugega, kot da zadevo prepustijo ustavnemu sodišču: »Lahko gremo v skupno tožbo, lahko razmišljamo o izstopu iz TNP ali pa se vsi preimenujemo v razne Jakliče, Zidarje in Črnigoje, pa nas bodo pustili pri miru.« Po besedah predsednika krajevne skupnosti Stara Fužina Pavla Zalokarja je Fužincem sedaj žal, da so se na referendumu izrekli, da bi ostali v TNP: »Sedaj imamo rušenje hiš in 3400 hektarov gozdov, s katerimi lastniki ne smejo gospodariti.«