Pr` Kamneku ohranili ribez

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Na gorjanskem območju so nekdaj pridelovali ribez domala na vseh kmetijah, skoraj na vseh so ga potem tudi opustili. Na kmetiji Pr` Kamnek v Zgornjih Gorjah so ga tudi v kriznih časih ohranili, zdaj pa razmišljajo o tem, da bi nasad še za polovico povečali.

Zgornje Gorje – Na gorjanskem območju so okrog leta 1960 začeli pridelovati ribez na skoraj vseh kmetijah. Veliko ga je bilo zlasti na Poljšici pa tudi v Gorjah in okoliških krajih. Ko je polno obrodil, so ga v rekordnem letu, v obdobju 1970 – 1980, pridelali 235 ton. S prodajo ni bilo težav, vsega je odkupila tedanja Kmetijska zadruga Bled. Posel je bil tudi dohodkovno zanimiv. »V tistem času je kmet z zaslužkom od ene letine lahko kupil nov traktor ali nov avto,« pravi Filip Poklukar, gospodar na Kamnekovi kmetiji, in poudarja, da so potem nastopili za ribez slabi časi. Na avstrijski in slovenski trg so s ponudbo črnega ribeza in z nižjimi cenami udarili pridelovalci iz vzhodnoevropskih držav, v nasadih so se začele pojavljati bolezni. Na Gorjanskem so po letu 1990 ribez začeli opuščati, zadruga je potem tudi prenehala z odkupom. Po letu 1994 je bilo na tem območju samo še šest pridelovalcev, zdaj sta samo še dva, poleg Kamnekovih ga prideluje še eden na Poljšici, a oba skupaj v dobri letini nimata več kot tri tone pridelka, v slabi pa polovico manj.

Na kmetiji Pr' Kamnek so tako kot drugi na gorjanskem območju začeli pridelovati ribez okrog leta 1960, v najboljših časih so ga pridelali osem ton. V kriznih časih so pridelavo močno zmanjšali, a je nikoli opustili, zadnjih petnajst let imajo od petsto do šeststo grmov na površini okrog trideset arov, od leta 1988 ga tudi nič več ne škropijo. Ko je zadruga prenehala z odkupom, so sami poiskali kupce od Ljubljane do Zgornje Gorenjske. Lani, ko je bila letina boljša kot letos, so z ribezom lahko zadovoljili čez štirideset strank. »Letos ne bomo mogli vsem ustreči, letina je bila za trideset odstotkov slabša od lanske. Razloga za to sta verjetno mila zima in suša v zgodnji spomladi,« pravi Filip in dodaja, da so skoraj ves ribez obrali minuli teden, ko je bilo v nasadu vsak dan od deset do petnajst obiralcev. Približno petdeset kilogramov ga zadržijo doma, drugega prodajo. Kupci ga pojedo kot svežega ali ga predelajo v sokove in marmelade. Kot pravi Filip, prevladujejo kupci, ki se vse bolj zavedajo pomena hrane za zdravje in ki tudi vedo, da ribez vsebuje veliko železa, vitamina C, antioksidante … »Cena zdaj ni takšna, kot je bila nekdaj, a če bi samo razmišljali, da se nič ne splača, potem bi pridelovanje ribeza verjetno opustili,« pravi Filip in poudarja, da so naravni pogoji za ribez na Gorjanskem dobri in da ga bodo pridelovali tudi v prihodnje. Pa ne samo to: razmišljajo celo, da bi zaradi vse večjega povpraševanja nasad povečali za dvesto do tristo grmov.