"Pridem, da se ga spominjam"

Interniranci, sorodniki žrtev, predstavniki več držav, organizacij in drugi so se udeležili slovesnosti v spomin na 67. obletnico osvobodite koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem.

Ljubelj - Žrtvam vojnega grozodejstva so se v soboto najprej poklonili pred spomenikom Obtožujem, zatem še s slovesnostjo v spominskem parku. »Njihovo žrtvovanje je vtkano v zasnovo nove, povojne Evrope in danes se jih skupaj spominjamo. Na dan osvoboditve, pred 67 leti, je bilo na Ljubelju še 1039 internirancev. Mnogi so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom ter z njimi sodelovali v zaključnih vojaških operacijah na slovenskih tleh. Z osvoboditvijo se je za preživele končalo obdobje strašnega trpljenja. Njihovi zapisi pričajo o nečloveških razmerah, v katerih so bivali in v katerih so garali. Mnogi so tu pustili svoja življenja,« je povedal slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk.

Koncentracijsko taborišče Mauthausen je imelo več kot štirideset podružnic, v taborišču in podružnicah je izgubilo življenje okrog 120 tisoč ljudi. V podružnici taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je v letih 1943-1945 več kot tisoč jetnikov, več kot polovica je bila Francozov, v nemogočih razmerah gradilo današnji predor na Ljubelju. »Natančno število na Ljubelju umrlih internirancev še vedno ni znano. To velja za mnoge primere iz časov druge svetovne vojne. Vendar danes, 67 let po koncu te vojne, zgodovinarji ugotavljajo vedno bolj natančne podatke žrtev te velike morije, ne glede na to, kateri strani so pripadali. Tako smo vedno bližje resnici o vseh žrtvah, tudi tistih, ki niso pripadali nobeni strani, bili pa so tragične žrtve vojnega časa. Vse te ugotovitve zgodovinarjev, osvobojene političnih primesi vseh barv, naj pripomorejo k ohranjanju spomina na vse žrtve. In k ohranjanju resnice,« je poudaril Danilo Türk.

Udeležence spominske slovesnosti je nagovoril tudi župan občine Tržič Borut Sajovic: »Kaj praznujemo, česa se veselimo? Veselimo se, da se je morija druge svetovne vojne končala in da smo bili na pravi strani - na strani zmagovalcev, na strani človečnosti. Konec maja smo se v Sloveniji ukvarjali z misijo, da lahko neki praznik rešimo z okrožnico. Ne bo šlo, prazniki se nosijo v duši in srcu in tak je in bo ostal tudi današnji praznik.« Župan je izrazil željo, da bi za ta spomenik prvega reda državnega pomena skrbela občina in Tržiški muzej, da ne bo trava, tako kot zdaj, pokošena samo enkrat na leto, na dan spomina: »Z veseljem bomo sprejeli to zgodovinsko odgovornost.«

»Vsako leto pridem, ker je bil moj brat v Mauthausnu v Nemčiji in je bil 20. aprila 1942 ustreljen. Nekaj čez trideset let je bil star. Hčerki je imel, ena je bila stara eno leto, druga je imela dobri dve leti. Pridem, da se ga spominjam. In jokam,« je pripovedovala Ana Stojan z Jesenic. Zato je še kako pomembna graditev nove Evrope, takšne, v kateri vojno trpljenje in vojna hudodelstva ne bodo več mogoča, je poudaril predsednik države: »Takšna Evropa je naša prihodnost, ki se je v veliki meri že uresničila v današnji Evropski uniji in v naši širši evropski sedanjosti.«