Na kmetijska zemljišča spet brez plačila odškodnine?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. junij 2012 / 06:00

Poslanci štirih koalicijskih strank predlagajo ukinitev odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna. "Bojim se, da bo s tem spet odprt lov na kmetijska zemljišča," je kritičen Roman Žveglič iz koalicijske SLS, ki se pod predlagane spremembe ni podpisala.

Kranj - Skupina štiridesetih poslancev koalicijskih strank Državljanske liste, DeSUS, Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke je ob koncu maja v parlamentarni postopek vložila spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, za katere predlaga obravnavo po skrajšanem postopku. S spremembo naj bi odpravili lani uveljavljeno odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo morajo investitorji plačati v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. Plačati jo morajo tudi za zemljišča, ki so v občinskih prostorskih aktih predvidena za nekmetijsko rabo, a so glede na evidenco dejanske rabe uvrščena med njive, vrtove, travnike, trajne nasade in druge kmetijske površine. Odškodnina znaša, odvisno od bonitete kmetijskega zemljišča, od nič do petindvajset evrov za kvadratni meter in jo je treba plačati za celotno parcelo, ne samo za pozidani del. V povprečju znaša deset evrov za kvadratni meter. Lani, v prvem letu triletnega prehodnega obdobja, se je odškodnina odmerjala v višini 30 odstotkov od predpisane višine, letos se v polovičnem znesku in prihodnje leto naj bi se v višini 70 odstotkov. S tako zbranim denarjem naj bi financirali ukrepe zemljiške politike: vnovično usposobitev zemljišč za kmetijsko rabo, odpravljanje zaraščanja in izvajanje agrarnih operacij.

Predlagatelji zakonske spremembe navajajo, da negativne posledice uvedbe odškodnin nekajkrat presegajo morebitne koristi na področju kmetijske zemljiške politike, saj naj bi plačevanje odškodnin znatno otežilo razvoj gospodarstva, reševanje stanovanjskih problemov, širitev kmetij in uresničevanje drugih projektov novogradenj. Zazidljiva zemljišča za industrijske, obrtne in poslovne cone so se bistveno podražila, s tem pa se je konkurenčnost Slovenije samo še poslabšala.

Odškodnina le za površino objekta

Poslanci koalicijske SLS se niso podpisali pod zakonski predlog. Kot je pojasnil poslanec Roman Žveglič, so v poslanski skupini nekaj mesecev pripravljali obsežnejše spremembe zakona, s katerimi bi odpravili odškodnino za zemljišča z boniteto do štirideset točk in ohranili plačilo odškodnine za boljša zemljišča, a le za površino objekta in ne za celotno parcelo. »Manjši del odškodnine bi ohranili tudi zato, ker se pri nas z najboljšimi kmetijskimi zemljišči ravna povsem neodgovorno,« je dejal Žveglič in dodal, da so z zakonskim predlogom želeli poseči tudi na področje prometa s kmetijskimi zemljišči in omogočiti lažjo preselitev kmetij iz urbanih središč na robove naselij. »Žal naš predlog zakona ni prestal koalicijskega usklajevanja in smo ga morali umakniti,« je dejal in poudaril, da predlog štirih strank odpravlja samo en problem, a pri tem ne upošteva usmeritev kmetijske politike. »Bojim se, da bo s spremembo zakona spet odprt lov na kmetijska zemljišča.«

Po kmetijskih zemljiščih na evropskem repu

Inštitut za trajnostni razvoj in še sedem drugih okoljskih nevladnih organizacij opozarja, da je Slovenija po obsegu kmetijskih zemljišč na prebivalca na samem evropskem repu in da se razvrednotenje tovrstnih zemljišč še nadaljuje. »V letu 2010 smo pozidali sedem hektarjev kmetijskih zemljišč na dan. Tako smo vsak dan izgubili eno povprečno veliko kmetijo,« poudarja strokovna vodja inštituta Anamarija Slabe. Pri načinu obračunavanja odškodnine za spremembo namembnosti so morda umestne izboljšave, vendar pa je po prepričanju okoljskih organizacij nadomestilo treba ohraniti, saj je to edini ukrep za varovanje najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo. Nebrzdana in neracionalna gradnja, tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih, je, kot menijo, tudi privedla do tega, da je danes v Sloveniji veliko praznih poslovnih prostorov in stanovanj.

Oglasila se je tudi skupina strokovnjakov s področja urejanja kmetijskih zemljišč in prostorskega načrtovanja, ki je prepričana, da je odškodnina bistvena sestavina varstva kmetijskih zemljišč, saj naj bi odvrnila pritisk na pozidavo kakovostnih zemljišč, ki so dolgoročno pomembna za prehransko varnost države.