Umetnost je izbrati pravo muho

Na svetovnem prvenstvu v lovu rib z umetno muho z ribiškim pretiravanjem ne bi bilo mogoče priti daleč, saj vsako ujeto ribo izmerijo na milimetre natančno.

Kranj - Na rekah Sava Bohinjka, Kokra, Sava in na jezeru Most na Soči se je minuli teden pomerila svetovna ribiška elita s slovenskimi ribiči na čelu. Med 3. in 10. junijem je namreč potekalo 32. svetovno prvenstvo v lovu rib z umetno muho, na katerem je sodelovalo 138 ribičev iz 26 držav. Med njimi so bili tudi trije Gorenjci. Edo Januš se je uvrstil na 15. mesto, Danilo Bižal na 47., Klemen Bukovec pa je bil 69. Ekipno so Slovenci končali na osmem mestu.

Eden izmed Gorenjcev: Klemen Bukovec je svojo ribiško srečo minuli petek preizkušal na Kokri. Po treh urah je iz vode prišel vidno nezadovoljen, saj mu je uspelo ujeti zgolj dve ribi. »Najbolje je bilo na Savi, saj sem ujel kar devetnajst rib,« se je pohvalil in poznavalsko pripomnil, da je bilo še nekaj let nazaj v Kokri precej več rib. Nad celotnim sektorjem na Kokri je vse dni tekmovanja bedel glavni sodnik sektorja Primož Bergant. »Kdo je dober ribič, tu pokažejo rezultati, saj se ujete ribe natančno preštejejo in izmerijo, pri čemer odločajo milimetri,« je poudaril in smeje dodal, da ni tako, kot smo navajeni pri ribičih, da je najboljši tisti, ki najbolj »naloži«. Sodnik kontrolor Brane Galjot je pojasnil, da je imel vsak ribič za lovljenje na voljo približno dvesto metrov široko območje. »Lovi lahko samo v tem delu; če prestopi mejo, ga enkrat opozorijo, drugič pa je lahko diskvalificiran,« je razložil Galjot, medtem ko je z enim očesom ves čas budno spremljal vsak gib nemškega ribiča, ki ga je tisti dan nadziral. Ko je opazil, da je ujel ribo, se je sredi pogovora pognal k vodi, da jo popiše in izmeri. »Vsako ribo, ki jo ujamejo, je treba takoj popisati, in sicer vrsto ribe, dolžino v milimetrih in uro, kdaj jo je izvlekel iz vode, pri čemer se mora ribič podpisati, da se strinja z izmerjeno dolžino,« je nato postopek opisal Galjot in dodal, da v Kokri »prijemajo« predvsem potočne postrvi, šarenke in lipani. Vse so seveda vrnili nazaj v reko.

Petek po Galjotovih ugotovitvah ni bil najboljši dan za muharjenje. Na istem območju so namreč prejšnje dni ulovili precej več rib. Pojasnil je, da je to mogoče malce odvisno tudi od vremena, saj je bil petek zelo vroč dan, najbolj pomembna pa je seveda vrsta muhe, ki jo ribič naveže na trnek. Izbrati pravo muho med več kot sto vrstami je skoraj umetnost. »Izjemen rezultat, ki se mu nihče ni niti približal, je dosegel Francoz Jacquemin Bertrand, ki je ujel kar 76 rib, kar pomeni, da je moral iz vode potegniti ribo na vsaki dve minuti. Baje je navezal neko fantastično muho, ki je noče pokazati niti sodniku,« je ob tem pojasnil Bergant. Seveda pa je odvisno tudi od ribiča, je dejal Galjot in pomignil proti nemškemu ribiču ter neprizanesljivo pripomnil: »Ta je recimo zelo neroden.« No, za dober ulov pa je bilo treba imeti tudi malce sreče pri žrebu lokacije, na kateri so naslednji dan lovili. To je bilo zapisano v zapečateni kuverti, ki so jo lahko odprli šele potem, ko so izstopili iz avtobusa, ki jih je pripeljal do reke, na kateri so tisti dan lovili. Vsak ribič se je namreč preskusil na vsakem od petih sektorjev, na katere so bile razdeljene omenjene reke. Tako je bilo tudi na Kokri recimo mesto, kjer je bilo zelo težko ujeti kakšno ribo in se je zgodilo, da so mnogi ribiči ostali povsem brez rib. »Ni tolmunov, podrtih dreves ali drugih skrivališč za ribe, zato se tam ne obdržijo,« je razložil Bergant. V povprečju so sicer na Kokri tekmovalci ulovili osem rib, rekord pa je bil 27 rib.