Zlovešča trinajstica - mit ali dejstvo?

Danes je sreda tista, ki nosi številko 13. Vsako leto pa je najmanj en petek trinajsti in največ trije. Letos nas čaka ´nesrečni petek` še julija.

Okoli petka 13. se vrti precej misticizma in veliko ljudi verjame, da posredi ni le čisto vraževerje, ampak da temu dnevu v resnici vlada neka nadnaravna moč, ki nas pahne v nesrečo. Kakšna simbolika se skriva za tem strašnim datumom? Kako je ta dan sploh pristal v naši zavesti kot eden najnesrečnejših?

V krščanski tradiciji predstavlja število 12 božanski in kozmični red: leto ima 12 mesecev, dan in noč sta razdeljena na 12 ur in Jezus je zbral okoli sebe 12 apostolov; 13 pa je tisto število, ki ruši naravni red, prinaša kaos in uničenje. Tako je pri zadnji večerji za mizo sedelo 13 mož in trinajsti je bil prav Juda Iškarijot, ki je izdal Jezusa. Število 13 se pogosto povezuje tudi s samim hudičem. Satansko skupino sestavlja namreč dvanajst čarovnic in Satan, pri svojih ritualih pa uporabljajo trinajst simbolov črne magije. Trinajst črk v imenu in priimku naj bi prineslo hudičevo srečo. Ameriška serijska morilca Theodore Bundyin Charles Mansonsta morda najbolj odlična primera za to. Tudi petek ima svoj nesrečni izvor v krščanski tradiciji: Adam in Eva naj bi na petek jedla prepovedani sad in tudi Jezus je bil križan na petek.

Kriv je Juda Iškarijot

V petek, 13. oktobra 1307, je francoski kralj Filip IV. obdolžil viteze Templjarje krivoverstva, jih dal zapreti in mučiti ter sežgati na grmadi. Ta tragični dogodek se zelo rad omenja v zvezi z nesrečnim petkom 13., kljub temu pa ni izvor te vraže. Šele v poznem 19. stoletju sta se število 13 in petek združila v nesrečno kombinacijo. Zdaj se je razširilo prepričanje o 13. gostu na petkovi gostiji: če se za mizo znajde 13 oseb, bosta v istem letu preminula prvi in zadnji udeleženec. Tudi to prepričanje je temeljilo na svetopisemski zgodbi o zadnji večerji, kjer je Juda kot trinajsti gost prvi vstal od mize in kasneje storil samomor. Ta vraža se je tako prijela, da so si predvsem višji sloji najemali profesionalnega »štirinajstega gosta« (Quatorzième), ki je bil za svoje pomembno delo tudi primerno nagrajen.

»Nesrečo« so širili mediji

Thomas William Lawson, ameriški borzni mešetar in multimilijonar, je leta 1907 napisal zelo uspešen borzni roman o Petku 13. (Friday the 13th) in s tem postal izumitelj strašnega datuma. Z nastankom množičnih medijev se je fenomen črnega petka širil vedno hitreje. Ameriški borzni zlom leta 1927 se je zgodil sicer že v četrtek, vendar so se mediji za vedno oklenili datuma iz borznega romana. Vrhunec kariere je nesrečni datum dosegel s skoraj spodletelo misijo Apolla 13, ki ni nosil le nesrečne številke, temveč so ga izstrelili v vesolje na petek, točno ob 13. uri in 13 minut. Za posadko ta dan nikakor ni bil nesrečen, saj so dogodek preživeli živi in zdravi. Kljub temu je petek 13. od takrat naprej neizčrpna medijska tema in vir navdiha za številne grozljivke in nesrečne legende. Strah, ki ga širijo, sega celo tako daleč, da številni hoteli nimajo sobe št. 13, pa tudi nekatere letalske družbe na svojih letalih nimajo 13. vrste.

Vas je strah petka 13.?

Če sedaj z ihto prikimavate, potem verjetno trpite za paraskevidekafobijo (treiskaídeka »trinajst« in φόßο fóbos »strah«). Gre za pretiran strah pred petkom 13. Nekatere ljudi strah tako ohromi, da preprosto ostanejo doma in se skrijejo pod odejo, saj obstaja prevelika nevarnost za padec ali za bližnje srečanje s črno mačko. Morda vas bo naslednji podatek vsaj malce pomiril: raziskava v Nemčiji iz leta 1995 je pokazala, da ta dan ni nič nevarnejši od drugih petkov v letu. Prav nasprotno, v tem letu je bilo od izračunanega povprečja 55 nesreč prijavljenih le 37.

Druge kulture, druge vraže

V Španiji, Grčiji in Latinski Ameriki je torek 13. (Martes 13) zaznamovan s smolo in nesrečo. V Italiji je sicer tudi petek nesrečen dan, vendar le, kadar pade na 17. v mesecu.