Kaj se je zgodilo v Južni Koreji

Naravnost na uho smo izvedeli, kaj se je dogajalo na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Južni Koreji. Zakaj je Janez imel povsod prednost pred Tomažem. Zaradi abecede? Ah, dajte no.

Južna Koreja calling, bi se direktno v eter oglasil kakšen Andrej Hofer ali pa vsaj Albert Lidl, če že Hofer ne. A ni tako. Informacije o dogajanjih na temo Lovše - Kocijančič in drugi »mednarodni smučarski funkcionarji« so prišle iz povsem drugih logov in prav nič v eter. Meni, malemu bratu, je bilo namreč povedano na uho, daleč od vseh drugih ušes in sicer s strani nekoga, ki je vso to korejsko sceno spremljal od prvega dne naprej.

Takole je bilo, že ko je naša delegacija prišla v hotel Jst Sm Tva (v prevodu bi to pomenilo Jaz sem tukaj), je receptorka najprej sobo ponudila Janezu, šele nato je vprašala, kdo je naslednji na vrsti. To, da je šele drugi na vrsti, bi Tomaž še prenesel, če ne bi naslednjega dne ugotovil, da ima Janez lep razgled na dovoz na severno obvoznico mesta Kangwon, Tomaž pa je skozi okno lahko opazoval le prostor za ločevanje odpadkov restavracije za hitro prehrano v bližnji soseščini hotela.

Drug dogodek, ki je razdražil Tomaža, se je zgodil na zajtrku. Tomaž, ki veliko potuje po svetu in je že sit kontinentalnih zajtrkov, marmeladic, jogurtov, dravske salame ter debelo narezanih kosov sira in puhlih debelih delikatesnih kumaric, si je zaželel drugačen zajtrk. Ko je med ponudbo s hrano opazil jajce na oko, ga je hotel zase, a je pritekla prijazna strežnica, poševnooka To Pa Ne, ki je pojasnila, da je jajce na oko rezervirano za Janeza, ki bo na zajtrk prišel čez nekaj minut. »Mar niste opazili zastavice zapičene, v beljak, na kateri piše Janez K. Eslovenia?« Tomaž je stisnil zobe in odvihral v njemu že znano sosednjo restavracijo hitre prehrane.

Višek vsega pa je bilo tisto, kar se je Tomažu zgodilo po končani razglasitvi, ko je organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva dobil Lahti in ne Planica. Da se ga je najboljše napit od žalosti, če pač od sreče ni mogoče, se je menda odločil možakar. No, ko je po določenem času le potrebno mal' odlit' in narediti prostor novi tekočini, se je Tomaž odpravil v za to primerne prostore. Nakar je zagledal na vratih WC za ženske, WC za moške, na posebnih vratih pa je pisalo WC Janez. In takrat se je Tomažu utrgalo. To je bilo pa tu mač. Kaj se je zgodilo potem, pa tako ali tako bolj ali manj že veste.