Jenkret je biv ...

Pravljica o motniškem polžu je najbolj znana, a zgolj ena izmed mnogih, ki jih je Motničanom v 19. stoletju ohranil Gašper Križnik, eden od najpomembnejših zapisovalcev slovenske slovstvene kulture. V Motniku so se mu pred dnevi oddolžili s prvim pravljičnim festivalom.

Motnik - V Motniku je nekoč živel polž - velik in močan, da so se ga vsi bali. Rad je kazal svoje roge in postajal je vse bolj predrzen, zato so se Motničani odločili, da ga raje ujamejo in priklenejo na sramotilni steber sredi vasi, na pranger. A polž je, močan kakor je bil, pretrgal vse verige in jo ucvrl proti Štajerski. Ko so ga na Ločici zabodli z nožem, je s krvjo poškropil zvonik tamkajšnje cerkve, ki je še danes rdeč, v Žalcu je s svojo močjo razmaknil trg, da je še danes lepo širok, v Celju je podrl mestna vrata, da jih še zdaj nimajo, na Teharju pa je vsako hišo pod en hrast postavil, da jih še kar imajo. In še dolgo za tem so šaljivci Motničane - ki so še danes znani kot Povžarji - spraševali: »Kje pa imate polža priklenjenega?«

Bogata zapuščina izgubljenega talenta

Pripovedka se je kot ena najbolj znanih na kamniškem koncu do danes ohranila predvsem po zaslugi Gašperja Križnika, ki je v drugi polovici 19. stoletja zbral in v motniškem narečju zapisal več kot dvesto ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend in šal. Leta 1874 je v Celovcu objavil Slovenske pripovedke iz Motnika (s psevdonimom Podšavniški), njegove pravljice pa najdemo tudi v mnogih izdajah slovenskih ljudskih pravljic.

Križnik se je rodil v Motniku, na skrajnem vzhodu Gorenjske, leta 1848. Po poklicu je bil čevljar in v jesenskih in zimskih mesecih je pogosto hodil po okoliških vaseh in popravljal ter po naročilu izdeloval čevlje po hišah, kot je bilo nekdaj v navadi. Že v mladosti so ga pritegnile zgodbe, ki so jih domačini pripovedovali ob takšnih srečanjih, in kmalu jih je načrtno začel zbirati in zapisovati. Čeprav je bil samouk in brez formalne izobrazbe, je zaslužen za izjemno zbirko slovenskih ljudskih pesmi, predvsem pa pripovedk, pravljic in legend, pri čemer je najbolj dragoceno njegovo zapisovanje besedil v motniškem narečju. S tem je v avtentični obliki ohranil neprecenljivo kulturno dediščino, ki zadeva jezikoslovje, glasbeno in slovstveno folkloristiko, etnologijo in zgodovinopisje. Kot je bilo v 19. stoletju pogosto, je bil tudi Križnik veliko bolj cenjen v tujini kot pa doma, saj si je dopisoval z največjimi jezikoslovci svojega časa. Ker ni imel možnosti študirati, ga stroka uvršča med t. i. izgubljene talente, nič kaj pa ni izgubljen spomin nanj, saj si v Motniku zadnjih nekaj let aktivno prizadevajo, da bi neprecenljivo vrednost njegovega dela spoznali tudi onkraj meja tega kraja na meji med Gorenjsko in Štajersko.

Pred osmimi leti je Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU ob pomoči Občine Kamnik in Kulturnega društva Motnik organiziral odmevno tridnevno interdisciplinarno znanstveno posvetovanje z naslovom Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas. Strokovni prispevki s tega srečanja so bili štiri leta pozneje, ob 160-letnici Križnikovega rojstva, izdani v zborniku z istim naslovom. Sredi kraja, v parku Pod lipami, na velikega rojaka spominja tudi doprsni kip, minuli konec tedna pa so se Motničani skupaj z Matično knjižnico Kamnik spomin na Gašperja Križnika odločili zaznamovati s Križnikovim pravljičnim festivalom, ki so mu dali naslov Jenkret je bil, kakor se pač začenja večina starih pravljic.

Križnikove pravljice za odrasle in otroke

»Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv je prvi pripovedovalski festival na Kamniškem in prvi, na katerem se bodo pripovedovale samo pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik iz Motnika. Brez njega bi marsikatera pripoved utonila v pozabo. Starejši ljudje so pripovedovali, da so se ob poslušanju pravljic najraje družili pod vaškimi lipami, zato smo oder za pravljičarje tam postavili tudi mi. Predvsem pa smo si skupaj z društvi in podružnično šolo želeli združiti utrip kraja z bogato tradicijo, na katero smo tu res lahko ponosni. Eden od ciljev festivala je tako tudi ta, da v podeželsko okolje vrnemo pripovedovanje pravljic, ki trenutno kot priljubljena oblika performativne umetnosti živi predvsem v mestih. Bogata vsebina, pripovedovalske Križnikove korenine, sinergija sodelovanja različnih društev, knjižnice in posameznikov ter oživljanje podeželja so zagotovo pogoji za uspešen dogodek, kakršnega v našem okolju še ni bilo,« je povedala direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir. Da so Motničani zares še vedno pravi Povžarji, so si priznali tudi sami, saj jih na dvodnevnem druženju slabo vreme z dežjem, tako kot se za polže spodobi, ni zmotilo.

Pravljice, kot so O motniškem polžu, O dvanajstih bratih in sestrah, O treh sinovih, O prebrisani deklici, O ježu, ki je pasel prašičke in številne druge so na likovnem natečaju Podobe Križnikovih pravljic ilustrirali učenci desetih osnovnih šol, ki so se odzvali z več kot 160 deli. O Križnikovih pravljicah je bil govor tudi na osmih drugih dogodkih, ki so sestavljali dvodnevni festival. Na pripovedovalskem večeru za odrasle so pravljice pred polno dvorano kulturnega doma pripovedovale priznane pravljičarke Zdenka Gajser, Špela Frlic, Liljana Klemenčič, Ivanka Učakar, Irena Cerar in Anja Štefan. Slednja, večkrat nagrajena pesnica in pisateljica za otroke, ki se z ljudskimi pravljicami kot zapisovalka, raziskovalka in pripovedovalka ukvarja že skoraj dvajset let, je za obiskovalce festivala pripravila celodnevno delavnico o pripovedovanju ljudskih pravljic. Na svoj račun so seveda prišli tudi otroci, ki so pravljice poslušali tako kot nekoč, v parku pod vaškimi lipami, festival pa so zaključili lokalni pripovedovalci, ki so danes tudi ključni za ohranjanje žive pripovedovalske tradicije.