Pogledom v globino so sledili tudi tisti navzgor - kadar je kakšna ujeda zajadrala po nebu.

Dan čudovitih pogledov

Soteska reke Verdon je ponekod globoka ali pa visoka, kakor se vzame, tudi do 700 metrov.

Za izlet po soteskah nad reko Verdon, pravzaprav gre za nekakšno krožno vožnjo, si je potrebno vzeti kar cel dan, saj je skupaj dolga okrog 115 kilometrov. To sicer ni veliko, ampak se kar nabere, saj gre za vožnjo tipa gor in dol z neštetimi ovinki in enim samim mostom. Namreč najprej se po severni strani kanjona, ta je bolj slikovita, ob reki navzgor pelješ do prvega mosta, kar je nekje na pol poti, potem zapelješ čezenj in se po južni strani vrneš nazaj do začetne točke. Aljaž je na začetku imel nekakšne »popadke«, da bi se ob navpičnih stenah sprehodil na dno soteske. Preberemo, da je ta na nekaterih mestih globoka celo do 700 metrov višinske razlike in če bi hoteli priti do dna po kolikor toliko normalni poti, brez ne vem kakšne plezalne opreme, bi za to potrebovali tudi do 5 ur. Da ga bomo počakali pri jezeru, mu damo vedeti, da je tokrat v svojih mislih sam.

 

Z našimi spački smo se tako zagrizli v tisto ovinkarijo po ozkih in strmih cestah in glede na to, da je bila sobota, smo na poti srečali, beri »se pustili prehiteti«, kar precej turistov. V najslikovitejših delih soteske so ob cesti manjša postajališča, kjer se potem en kup ljudi nalepi na ograjo, da bi čimbolj videli dol v globino. Pogledi so res impozantni, same visoke stene, ki se spuščajo v globino do reke, okrog pečin letajo ptice ujede in če so pri volji, malo »krakajo« ali kako bi že rekli njihovemu oglašanju. Sem in tja se z vrha sten po vrveh v globel spuščajo plezalci, razgledi so odlični za fotografiranje …, vsi ti vizualni napori pa znajo porajati tudi lakoto. Kot ponavadi tovrstne želje opravimo s priboljški tipa taka ali drugačna štručka, sendviček, kaj slanega in podobno … Naš končni cilj na poti navzgor je manjše mestece Castellane, a še preden pridemo do tja, se ustavimo v vasi La Palud, ki ji menda pravijo prestolnica kanjonov reke Verdon. Sedli smo v senco pod trto na en glaž. Prijetno utrujeni od ovinkov in razgledov.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 25. avgust 2017 / 23:42

Pia in Marko v Zapiranju ljubezni

Zapiranje ljubezni je konec zgodbe. Zgodbe o paru, ki poskuša končati in zapreti skupno zgodbo. Predstavo Zapiranje ljubezni bosta Pia Zemljič in Marko Mandić jutri, v soboto, 26. avgusta, ob 20. uri...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Jeseničani niso hranili moči

Jesenice – Hokejisti Acroni Jesenic so pred okoli štiri tisoč navijači na predzadnji tekmi rednega dela lige EBEL v domači dvorani z do konca požrtvovalno igro premagali ekipo Liw...

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Častni občan je Boris Bregant

"Velikokrat sem rekel: jaz sem poplačan, če se ljudje nasmehnejo in mi pomahajo čez cesto," ob prejemu naziva častni občan Jesenic pravi Boris Bregant.

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Svetovljan, ki ne pozablja na svoje korenine

"Pravijo, da nihče ni prerok v domovini, jaz pa dobim kar nagrado rojstnega mesta! Skratka, najlepša hvala!" pravi prejemnik občinske plakete Miha Mazzini.

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Najbolj ponosen na monografijo Jesenic

"Nikoli nisem delal samo za denar, temveč predvsem z željo, da bi imele Jesenice kar največ od nas. Zato mi še danes največ pomeni, ko mi kolegi rečejo: To ste pa dobro naredili!" pravi dobitnik občin...

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Zobozdravnik, športnik, zbiratelj

"Ko gremo iz službe domov in kakšen kolega reče, za danes sem pa zaključil, se zame delo šele začne," pravi dobitnik plakete občine Jesenice Željko Jakelič.