Občina Tržič je hotela ček

Nekdanji direktor dunajskega podjetja Aquaplus pravi, da je občina Tržič leta 2004 želela, da ji 40 tisoč evrov za pokritje stroškov poravnajo s čekom.

Kranj - Na Okrožnem sodišču v Kranju so na ponedeljkovem nadaljevanju sojenja nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic preko videokonference zaslišali Rainerja Wiedemanna, v letih od 2002 do 2006 direktorja avstrijskega podjetja Aquaplus. Kranjsko tožilstvo Ruparju očita, da naj bi leta 2004 kot župan občine Tržič od dunajskega podjetja prejel 40 tisoč evrov, ki pa niso bili nikdar nakazani v občinsko blagajno, zato naj bi se Rupar v tem znesku protipravno okoristil.

Kot je povedal 56-letni Avstrijec, je Aquaplus 25. februarja 2004 izdal ček za 40 tisoč evrov, ki je kasneje tudi unovčen. Ček je bil izdan na mariborsko podjetje Inecom, ki je tedaj občini Tržič svetovalo glede javno-zasebnega partnerstva z Aquaplusom, hkrati pa je avstrijskemu podjetju svetovalo pri poslih v Sloveniji. Ček je izdalo podjetje Por, ki je bilo kot eden od treh lastnikov Aquaplusa zadolžen za računovodstvo, finančno poslovanje in kadrovanje dunajskega podjetja.

Wiedemann je razložil, da je bil Aquaplus leta 2003 na javnem razpisu za gradnjo fekalne kanalizacije in čistilne naprave v občini Tržič izbran kot najugodnejši ponudnik. Januarja 2004 je nato občina Tržič želela, da ji Avstrijci vnaprej plačajo 40 tisoč evrov predhodnih stroškov. Aquaplus se je s tem strinjal, zato so mesec dni kasneje z občino Tržič sklenili sporazum in se v 2. členu zavezali, da Aquaplus plača 40 tisoč evrov, občina pa se je zavezala, da bo denar vrnila, če pogodba v treh mesecih ne bo uresničena.

»S strani občine Tržič je bilo zaželeno, da ta znesek izdamo v obliki čeka. Po mojem vedenju smo ček izročili, bil je tudi unovčen. Njegova izročitev je 25. februarja 2004 potekala na Dunaju. Bil sem odsoten, zato je bil za izročitev čeka pooblaščen naš vodja tržiškega projekta Gerald Loewe, prokurist Aquaplusa. Župan Pavel Rupar je tedaj potrdil, da je 2. člen pogodbe izpolnjen v celoti,« je sodnemu senatu pojasnila priča. Na vprašanje Ruparjevega zagovornika Roka Petriča, kdo je prevzel ček, je Wiedemann odgovoril, da mora to pojasniti Loewe, saj njega ni bilo zraven, predvideva pa, da ga je prevzel Jurij Pinter iz Inecoma. Spomnimo: na eni od prejšnjih obravnav je Marijana Pinter, soproga Jurija Pinterja, zatrdila, da je 26. februarja 2004 v gostinskem lokalu v Lipnici videla, kako je njen mož Ruparju izročil kuverto s 40 tisoč evri.

V nadaljevanju sojenja namerava sodnica Marjeta Dvornik med drugim zaslišati tudi Geralda Loewa in Jurija Pinterja.