Čebelarji spodbujajo sejanje ajde

Javna svetovalna služba v čebelarstvu želi spodbuditi pridelovalce k sejanju ajde, potrošnike pa k uživanju izdelkov iz ajde.

Kranj - Svetovalna služba, ki deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije, bo letos v okviru projekta Promocija sejanja medovite ajde in uživanje izdelkov iz ajde izdala zgibanko, s katero bo pridelovalce spodbudila k sejanju ajde in potrošnike k uživanju izdelkov iz ajde. Pri akciji, od katere bi lahko imeli koristi kmetje, čebelarji in potrošniki, jo podpira tudi združenje pekarjev in mlinarjev.

Starejši čebelarji se spominjajo časov, ko so čebele prezimovali še na ajdovem medu in za zimsko krmljenje niso potrebovali sladkorja. Starejši kupci medu tudi še danes pogosto sprašujejo po ajdovem medu. Ajdov kruh, ajdovi žganci in ajdovi štruklji so bili nekdaj pogosteje na jedilniku, kot so danes, vendar se ljudje v zadnjem času vse bolj vračajo k zdravemu načinu prehranjevanja, v katerem ima pomembno vlogo tudi ajda, ki jo priporočajo za boljši krvni obtok in za boj proti raku.

V Sloveniji je tržna pridelava ajde zelo skromna, zato jo mora živilsko predelovalna industrija večinoma kupovati na tujem, povpraševanje po jedeh iz ajde pa celo narašča. V takšnih razmerah je pridelovanje ajde lahko za kmete dobra poslovna priložnost, za čebelarje pa so zlasti pomembne medovite sorte ajde, zlasti sorti Čebelica in Bamby. Še posebej dragocena jim je zato, ker cveti v času, ko v naravi ni obilnih virov medičine in cvetnega prahu. Avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa si čebele na ajdi lahko naberejo del zimske zaloge, kar omogoča tudi boljšo prezimitev čebeljih družin.

Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, imajo kmetje letos v okviru Kmetijsko okoljskega programa na razpolago nov ukrep Neprezimni krmni dosevki, ki ga je država uvedla tudi zaradi zagotavljanja čebelje paše v poznem poletju oz. v zgodnji jeseni. Med tovrstne posevke, ki tudi na Gorenjskem še lahko cvetijo v jesenskem času, sodijo abesinska gizotija ali mungo, ajda, še posebej sorta Čebelica, bela gorjušica, facelija, sončnice in mešanice jarih grašic s travami … »Po obsegu je na Gorenjskem največ ajde, od sedemdeset do osemdeset hektarjev ali morda še več. Pridelovalci jo večinoma sejejo kot strniščni dosevek po žetvi ozimnih žit ali po spravilu zgodnjih pridelkov. Če je posejana do 25. julija, potem je še dovolj časa, da tudi cveti in dozori. Za pridelek pa tudi za cvetenje je pomembno, da ima dovolj vlage, še zlasti v drugi polovici avgusta in septembra. Medenje je zelo odvisno od vremena. Če je v času cvetenja zelo nizka zračna vlaga oz. deževno vreme, medi slabše,« je dejala Kalanova in dodala: »Morda je največji problem v tem, da nekatere tuje sorte ajde slabo dišijo in da ne privabljajo čebel.«