Sošolci ga imajo za "faco"

Na kranjski fakulteti za organizacijske vede vsako leto izbirajo "naj fovovce". Za najboljšega sošolca, ki naj bi ga odlikovalo tovarištvo in nesebična pomoč drugim, so izbrali študenta drugega letnika Sama Podobnika.

Izbrali so vas za naj sošolca. Malo v šali – ali to pomeni, da vsem posojate zapiske?

»Sploh ne. Sam menim, če naj te izberejo za nek tak naziv, jim moraš najprej dati priložnost; ljudje te morajo poznati, kar pomeni, da moraš biti ves čas na 'faksu', kar jaz sem. Zapiskov pa ne posojam rad.«

Zakaj?

»Posodim tistemu, ki na predavanjih manjka enkrat ali dvakrat, ne pa tistim, ki jih nikoli ni, potem pa želijo od tebe zapiske. Ne podpiram lenobe.«

No, če se spet malo pošalim – potem niste ravno tipični študent, ki se, če le more, izogne predavanjem?

»Če si reden študent, morajo biti predavanja prioriteta, potem pride šele vse drugo. Drugače sem pa po moje kar klasičen študent, sploh kar se tiče zabave, saj ne bi zamudil nobene 'žurke'.«

A potem tudi iz tega izhaja vaša priljubljenost?

»Če si veliko na fakulteti, te ljudje pač poznajo. Jaz tako ali tako vsakega ogovorim, za vsakega me zanima, kako je ... Treba je biti odprt.«

To tudi pomeni, da imate na fakulteti veliko prijateljev?

»Prijateljev imam že tako veliko, čeprav so nekaj samo prijatelji, drugo pa pravi prijatelji, ki jih ni tako veliko. Imam pa veliko znancev, z vsemi se razumem, z nekaterimi bolj kot z drugimi.«

Katere so vaše najbolj pozitivne osebnostne lastnosti?

»Mogoče komunikativnost, družabnost in prijaznost.«

Gotovo pa imate tudi kakšno negativno …

»Mogoče trma, ki je včasih tudi dobra, ne sme pa je biti preveč. Pri delu je trma dobrodošla, saj če se nečesa lotim, to tudi naredim. Po drugi strani pa tudi, če kaj delam narobe, bom vztrajal pri svojem.«

Glede na to, da so vas izbrali za naj sošolca, ste najbrž tudi komu vzgled. Kdo pa je vam največji vzgled?

»Težko rečem, saj se nikoli nisem zgledoval po nikomer. Vsak je sam svoj, imeti moraš svoj cilj, ne pa da si želiš biti kot nekdo drug in si potem razočaran, ker ti ne uspe.«

Včasih naj bi bilo v šolah več medsebojne pomoči in solidarnosti. Kako je torej danes s tem?

»Izmenjav zapiskov je gotovo manj kot včasih, saj je tudi študentov vse manj na fakultetah, vedno več je fiktivnih vpisov, ko se nekdo vpiše le zaradi statusa. To se mi ne zdi prav. Po drugi strani pa je vse več stvari na računalnikih, vse več je izmenjave prek elektronske pošte in Facebooka. Od lani imamo na Facebooku stran FOV študentje 2010/2011, ki ima že dvesto članov. Vsak lahko napiše, če kaj rabi, in si na podlagi tega izmenjujemo zapiske.«

Torej vsak kaj prispeva ali ste vedno eni in isti, ki posojate zapiske?

»Ja, ponavadi je res tako, da vedno eni in isti hočejo zapiske.«

Pravite, da ste veliko na fakulteti – ali to pomeni, da ste tudi tako priden študent ali je to samo zaradi družbe?

»Odvisno, kaj je kriterij za dobrega študenta, ali je to povprečje ocen, prisotnost na predavanjih … Pri čemer samo prisotnost ni dovolj, treba je biti tudi priseben. Sam sem prisoten in priseben, vedno in povsod sodelujem, veliko sprašujem, vsaj pri tistih predmetih, ki me zanimajo. Znam pa se tudi zabavati, kar lahko potrdi večina mojih kolegov.«

Kaj vam naziv naj sošolec pravzaprav pomeni?

»Mogoče neko priznanje za moj trud, ker sem res ves čas na fakulteti. Ne bi mi bilo prav, da bi to postal nekdo, ki le dvakrat na leto pride na predavanja. Na koncu te mora potrditi še študentski svet. Očitno me drugi vidijo kot 'faco'.«

Kje se vidite v prihodnosti?

»Zelo daleč naprej ne gledam, najprej je cilj diploma in potem magisterij, čez deset let pa se vidim v gospodarstvu kot uspešnega menedžerja kakega večjega podjetja, po možnosti mednarodnega.«

Aha, skromnosti pa torej ne bi mogli šteti med vaše osebnostne lastnosti …

»No, zdaj še mora biti, ampak trudil se bom, da bo ta skromnost vedno manj skromna. Zdi se mi prav, da si zastaviš velike cilje, sprememba pa naj bo edina stalnica.«