Na srečanju bi se lahko odkrito pogovorili o rešitvi problema javne poti (oranžne oznake na tleh) prek dvorišča hiše Janeza Arka in Tanje Pangerc.

Povabljenih ni bilo v Vrbo

Povabilu odbora za Ribčevino na ogled možne trase nove poti med Prešernovim kipom in cerkvijo v Vrbi se ni odzval nihče od povabljenih predstavnikov različnih ustanov.

Vrba - "Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik me je danes ob 4.37 zjutraj obvestila, da je zaradi nujne službene poti v Vrbo ne bo, čeprav je prav ona predlagala ta datum; mi bi srečanje sicer izvedli že devetega maja," je v sredo na srečanju za rešitev problema Ribčeve domačije v Vrbi povedal predsednik odbora za Ribčevino Slavko Mežek. Kot je v sporočilu o odpovedi sestanka še dodala Pečnikova, je v pripravi študija o dostopnosti do cerkve sv. Marka v Vrbi, ki jo pripravljajo skupaj s pristojnimi strokovnimi službami. Gradivo bodo javno predstavili krajanom občine Žirovnica in zainteresirani javnosti, prezgodnja predstavitev morebitnih rešitev poti pa bi škodovala stroki in uporabnikom.

Sestanek na Ribčevini je, čeprav se ga ni udeležil nihče od vabljenih predstavnikov občine, zavoda za varstvo kulturne dediščine in drugih, vendarle bil, na njem pa so bili predstavljeni nekateri konkretni predlogi, tudi predlog nadomestne dostopne poti do cerkve sv. Marka. "Problem bi najlažje rešili, če bi se odpovedali poti prek dvorišča, alternativno pot pa našli v Ribčevem sadovnjaku, ki bi povezovala vse kulturne znamenitosti Vrbe. Pričakujemo pa tudi rešitev stoletne poti do cerkve sv. Marka iz smeri gostilne pri Flisu," je dejal Mežek, ki upa, da bo stroka končno prisluhnila lastnikoma. To si želita tudi Janez Arko in Tanja Pangerc, ki ugotavljata, da sta za številne rešitve izvedela iz medijev, njiju pa nikoli ni nihče nič vprašal ali so ju celo ignorirali.

Dr. Peter Fister s fakultete za arhitekturo je predlagal, da bi od občine zahtevali pripravo podrobnega prostorskega načrta za območje kulturnih spomenikov. Sestavni del takšnega načrta je konservatorski načrt, ki mora odgovoriti na vsa vprašanja, povezana z varstvom kulturnega spomenika, vključno z urejanjem prostora in infrastrukture.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 18. april 2014 / 11:26

Najlepše darilo – hčerka Ema

Matej Bolka se je pred tremi leti pridružil Gasilsko reševalni službi Kranj in se je lani v dobrodelne namene fotografiral tudi za gasilski koledar, a zadnjih nekaj mesecev je predvsem ponosni oče....

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.