Cik je vse več, a so še vedno ogrožene

Reja cike kot edine avtohtone pasme goveda v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih precej razširila, vendar je še vedno ogrožena, saj je je v izvornem, cikastem tipu, bolj malo.

Kranj - Cikasto govedo se je razvilo iz enobarvnega rdečkastega keltskega goveda, pri tem pa se je v Bohinju pod vplivom posebnih klimatskih in rejskih razmer oblikoval najmanjši in najbolj mlečen tip, ki je predstavljal tudi temelj planšarstva. Na Gorenjskem je bila cika do šestdesetih let prejšnjega stoletja prevladujoča pasma. V letih 1952 in 1953 je bilo v Sloveniji okrog osemdeset tisoč cik, njihovo število se je v kasnejših letih močno zmanjšalo, predvsem na račun križanja in »pretapljanja« v bolj intenzivno lisasto pasmo. K sreči so nekateri rejci še naprej vztrajali pri reji cikastega goveda in s tem rešili pasmo pred izumrtjem. Ko so v letu 1991 našteli najmanj cik v njeni dotedanji zgodovini, se je v Sloveniji začela prebujati domovinska zavest o ciki kot slovenski naravni in kulturni dediščini. V letu 2001 so ciko vključili v program ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji, leto kasneje pa so prizadevanja stroke, rejcev in ljubiteljev cike privedla do ustanovitve društva (združenja) za ohranjanje cikastega goveda, ki je predlani pridobilo tudi status priznane rejske organizacije za obdobje 2011-2015. Kot je povedal strokovni tajnik združenja Rafko Rokavec, so v letu 2002 začeli intenzivno iskati »ostanke« cikastega goveda, pri tem pa so jih glede na velike razlike v videzu razdelili v tri tipe - cikasti, delno cikasti in pincgavski. V izvornem cikastem tipu se je cika ohranila le na petnajstih kmetijah, med katerimi le ena ni s širšega gorenjskega območja, skupno pa so pri 167 rejcih »našli« 312 krav. Reja cik se je potlej razširila, po zadnjih podatkih čreda šteje 1136 krav, v izvorno rodovniško knjigo je vpisanih 921 krav, od teh jih je le 177 v izvornem, cikastem tipu. »Cika je še vedno ogrožena, saj se je v osmih letih, odkar poteka načrtna selekcija, delež krav v izvornem tipu povečal s 17 na dobrih 19 odstotkov,« je dejal Rafko Rokavec in poudaril, da bi v petih letih ta delež radi dvignili na 25 odstotkov.

Še večja težava je pomanjkanje bikov, zlasti tistih v izvornem cikastem tipu. V letu 2002 so po več desetletjih odbrali za pleme in vključili v osemenjevanje prva dva bika cikaste pasme. Po zadnjih podatkih imajo za naravni pripust 56 bikov, od teh jih pet ali šest dajo za dva meseca na leto v karanteno, da jih veterinarsko pregledajo in jim vzamejo seme, ki ga uporabljajo za umetno osemenjevanje. Dobro tretjino krav osemenijo v naravnem pripustu, slabi dve tretjini pa z umetnim osemenjevanjem.

Reja cik se je ohranila v Bohinju oz. na Zgornjem Gorenjskem, dobro je zastopana na kamniškem območju, v zadnjem času se je najbolj razširila v Logarski dolini, pojavlja pa se tudi na drugih območjih v Sloveniji. Prevladujejo manjše reje, člani združenja redijo v povprečju 2,2 cike, le na dvanajstih kmetijah je reja cik glavni vir dohodka. Da se reja cik širi, je več razlogov. »Ohranjanje stare dediščine je tudi nekoliko modno. Rejo podpirata tako država kot Evropska unija, ekstenzivna reja je postala bolj cenjena, strokovno delo je enotno in usklajeno z rejci, ki so se organizirali v združenje,« je dejal Rafko Rokavec in dodal, da je združenje pod vodstvom predsednika Dominika Čevke in strokovnega vodja Zorana Klinkona tudi zelo aktivno. Doslej je pripravilo tudi dve državni razstavi cikastega goveda in šest strokovnih delavnic, na katerih so med drugim prikazali, kako ciko ločiti od pincgavske pasme, in kaj so dobre in slabe lastnosti potomstva.

Vse manj cik se molze

Cika je prilagodljiva, primerna za ekološko rejo in pašo, tudi na skromnih in hribovitih območjih, je odporna na bolezni in dobro plodna, daje glede na telesno težo dokaj veliko mleka, ima dolgo življenjsko dobo in izrazit materinski čut. »Gospodarski namen cike se je bistveno spremenil. Nekdaj je bila to krava, ki je dajala mleko - tudi za potrebe planšarstva na planinah, zadnje čase se jih vse manj molze, hkrati usiha tudi planšarstvo. Kar 95 odstotkov cik sodi med krave dojilje,« ugotavlja Rafko Rokavec in poudarja, da si v združenju želijo, da bi država bolj podpirala rejo cik v izvornem tipu ter tudi molžo in predelavo mleka. Le večji rejci so se z rejo cik vključili v ukrep Kmetijsko okoljskega programa (KOP), za kar dobivajo tudi finančno podporo, medtem ko se manjši rejci za to ne odločajo zaradi pogojev, ki bi jih morali izpolnjevati. V KOP je vključenih le 40 odstotkov cikastega goveda, po nedavni spremembi uredbe pa se v ukrep lahko vključijo novi rejci.